Včeraj se je nekdo na twitterju obregnil ob našo analizo glede optimalnega elektroenergetskega sistema za Slovenijo z naslednjim “argumentom”:

“Te raziskave bi morale biti odprtokodne, podatki in kalkulacije bi morali biti dostopni na GitHub ali kje drugje. Potem bi videli, ali imajo kakšen smisel in če jih zaženemo za 10 let nazaj smiselno napovejo stanje sedaj.

Zase vem, da bom v kakšnem letu samozadosten, elektriko iz omrežja bom potreboval tri mesece pozimi in še to zelo malo. Dovolj bi bil tudi agregat, ampak recimo da to bolj onesnažuje.

Če bo takih več, te kalkulacije gotovo ne bodo imele nobenega smisla.”

Napotil sem ga, naj umetno inteligenco (UI) povpraša o primernosti njegovega predloga in stroških:

“Kolikšen del porabe elektrike bi v Sloveniji pokrili v 2024, če bi vse individualne hiše opremili s sončno elektrarno z baterijo dvojne kapacitete sončne elektrarne? Koliko bi stal tak elektroenergetski sistem v 80 letih (po cenah iz 2024)? Upoštevaj, da se poraba električne energije do leta 2050 podvoji. Pri tem ob stroških zamenjave sončnih panelov in baterij ob koncu življenjske dobe upoštevaj stroške slabšega profila cene PV (nizkih cen podnevi, višjih ponoči), stroške nadgradnje omrežja (omrežnina), stroške regulacije, stroške rezervnih kapacitet, stroške degradacije baterij, stroške uvoza nadomestne elektrike ali plina za proizvodnjo elektrike v času peak loada in v času kurilne sezone, stroške razgradnje panelov in baterij. Upoštevaj tudi ali je tak sistem (sončna elektrarna + baterija) primeren za velike industrijske obrate. Nato to opcijo primerjaj z opcijo izgradnje jedrske elektrarne (s kapaciteto 1200 MW) in upoštevaj vse stroške v obdobju 80 let. Pripravi primerjalno tabelo.

Tudi jaz sem vprašal oba modela UI, ki ju največ uporabljam, in dobil odgovore, ki jih objavljam v nadaljevanju. Kot lahko vidite, oba modela pritrjujeta našim izračunom. Itak. Številke so nekoliko nižje (ker ta UI generirana sistema nista optimizirana, ne upoštevata obstoječih kapacitet in ker uporabljata drugačne predpostavke glede cen plina in elektrike, pa tudi med seboj se razlikujeta glede predpostavk), ampak razmerja med obema konceptoma so enaka kot v naših izračunih.

Ta dva odgovora UI služita zgolj kot ilustracija za to, zakaj s strešnimi sončnimi elektrarnami, tudi če bi jih dali na vseh 450 tisoč hiš v Sloveniji in opremili z baterijami dvojne kapacitete, ne bi mogli resneje pokriti porabe po elektriki in zakaj to ne more biti neka resna opcija (niti finančno, niti glede obsega pokritja porabe in niti glede zmožnosti pokrivanja potreb industrije in energetskega prehoda).

DeepSeek takole zaključuje svojo analizo:

Jedrska elektrarna ostaja ekonomično boljša izbira tudi ob podvojitvi porabe, z 2,9-krat nižjimi skupnimi stroški in 3,2-krat večjo pokritostjo porabe. Sončna opcija postaja še manj ugodna ob večji porabi zaradi eksponentne rasti stroškov rezervnih kapacitet in uvoza.

Optimalna rešitev za Slovenijo bi verjetno bila kombinacija jedrske elektrarne kot osnovnega vira s komplementarnimi obnovljivimi viri in pametnim upravljanjem povpraševanja.

ChatGPT pa končuje tako:

• Energijsko: množična strešna PV na hišah (tudi z baterijami) lahko pokrije ogromen del letne porabe (≈ 40–50 %), a ne zanesljivo pozimi brez uvoza/rezerv.

• Finančno: pri 80-letnem horizontu strošek baterij (več ciklov zamenjav) in uvoza/rezerv naredi “vse-hiše PV+baterije” bistveno dražjo od jedrske opcije za enako zanesljivo energijo.

• Industrija: potrebuje stanovitno kapaciteto; PV+baterije (hišni red velikosti) ni primerna kot primarni vir.

Problem je, ker nekateri, ki ne mislijo dlje od svoje lastne hiše, tovrstne nebuloze širijo in problem je, da tovrstni posamezniki zasedajo tudi nekatere ključne položaje v tej državi. Energetika je preveč resna zadeva, da bi jo prepustili šank filozofom.

______________

Optimalni EES – ChatGPT

1) Kolikšen del slovenske porabe 2024 bi pokrile “vse individualne hiše s sončno + baterijo (energijska kapaciteta baterije = 2× nazivna moč SE)?”

Ključne realne številke za ozadje

• Poraba elektrike v SI 2023: ~12,3 TWh (2024 je bila blizu tej ravni; 2023 je najbolj sveža trdna letna cifra).
• Gospodinjstva v SI (2024): ~859.782; povpr. velikost 2,41 osebe. (Za delež “v hišah” ni enotne sprotne tabele; v ekonomskih analizah se tipično uporablja ~60 % gospodinjstev v eno/dvostanovanjskih hišah.) → ≈ 516.000 hiš kot zgornja meja “individualnih hiš”.
• Letni donos PV v SI: ~1.050 kWh/kWp (tipična vrednost, uporabljena tudi v strokovni literaturi).

Delovne predpostavke za izračun (konzervativne & realistične za 2024):

• Povprečna strešna SE na hišo: 10 kWp.
• Baterija: 20 kWh (t.j. 2× nazivna moč SE v kW; baterija ne poveča letne energije, le premika čas porabe).
• Vse hiše so tehnično “primerne” (to je idealiziran maksimum – realno bi bilo manj).

Letna proizvodnja iz streh hiš:

• 516.000 hiš × 10 kWp × 1.050 kWh/kWp ≈ 5,4 TWh/leto.
• Delež slovenske porabe 2024 (≈12,3–12,5 TWh) ≈ 43–44 %.
• Opomba: baterije tu ne dvignejo energijskega deleža, pomagajo pa pokrit večji del porabe v večernih in zimskih urah, zato zmanjšajo sistemske stroške uvoza in rezerv — vendar sezonskega primanjkljaja (zima) ne odpravijo.

Občutljivost

• Če je povp. strešna elektrarna 8 kWp → ~4,3 TWh (≈ 34 %).
• Če je 12 kWp → ~6,5 TWh (≈ 52 %).

2) Koliko bi stal tak “vse-hiše PV+baterija” sistem v 80 letih (po cenah 2024)?

Tržne reference 2024–25 (EU):

• Rooftop PV CAPEX (EU rezidenčni sistemi): približno 1.200–1.500 €/kWp. (Znižanje cen plošč; različni pregledi EU trga.)
• Rezidenčne baterije: ~700 €/kWh (EU povprečje H2-2025; v 2024 je bilo nekaj višje — za oceno 2024 uporabljam 750 €/kWh, konzervativno).
• PV donos v SI: ~1.050 kWh/kWp/leto.

Osnovni CAPEX (inic.) za 516k hiš (10 kWp + 20 kWh):

• PV: 516.000 × 10 kWp × 1.350 €/kWp ≈ 6,97 mrd € (sredina razpona).
• Baterije: 516.000 × 20 kWh × 750 €/kWh ≈ 7,74 mrd €.
• Skupaj inicialno: ≈ 14,7 mrd €.

Zamenjave v 80 letih (brez diskontiranja, v stalnih cenah 2024):

• PV moduli/inverterji: življenjska doba 25–30 let (inverterji krajša). V 80 letih računajmo 2 zamenjavi modulov (npr. v letih ~30 in ~60) in več ciklov inverterjev (tu približamo v PV O&M). → 2× modulni del stroška; ob predpostavki, da je ~60 % PV CAPEX v modulih, dobimo ~2× (0,60 × 6,97) ≈ 8,36 mrd €. (To je konservativno visoko; v praksi bi bile cene verjetno nižje.)
• Baterije: življenjska doba ~10–12 let → v 80 letih 6–7 zamenjav. Vzamemo 6 zamenjav po današnji ceni → 6 × 7,74 ≈ 46,4 mrd €. (To pokaže, da dolgoročno največ stanejo baterije; to je znano iz literature.)
• Letni O&M (čiščenje, monitoring, inverterji, servis baterij): približno 1,5 % PV CAPEX + 1 % batt CAPEX → ≈ (0,015×6,97 + 0,01×7,74) ≈ 0,20 mrd €/leto → 16 mrd € v 80 letih.

Sistemski stroški, ki jih moraš prišteti (zelo pomembno pri masovnem PV):

• Omrežje/omrežnina & nadgradnje (večje povratne moči, transformatorji, nizkonapetostna omrežja, vodenje napetosti; SI je 2024 uvedla nov tarifni sistem z močnimi sezonskimi in urnimi komponentami, prav z namenom upravljanja PV/baterij). Tu naredim oceno: ~10 €/MWh integracijskih/omrežnih stroškov na energijo iz streh (5,4 TWh) → ~54 mio €/leto → 4,3 mrd € v 80 letih. (Red velikosti; dejanska številka je odvisna od hitrosti in krajevnosti priklopov.)
• Regulacijske/rezervne kapacitete in uvoz za zimske primanjkljaje in konice (peak load): z baterijami reda ur ne pokriješ sezonske luknje; treba je imeti uvoz ali plinske/hidro rezerve. Vzemimo konzervativno, da tudi po masovni PV-izgradnji ostane ~3–4 TWh/leto energije v zimskih mesecih, ki jo moraš pokriti z uvozom ali plinom (po 100 €/MWh v zimi kot red velikosti) → 0,3–0,4 mrd €/leto → 24–32 mrd € v 80 letih. (Gre za sistemsko potrebo po firm kapaciteti; to potrjuje literatura o nizki kapacitativni vrednosti VRE in neekonomičnosti “sezonskih” Li-ion baterij.)

Skupna “80-letna” vsota (stalne cene 2024, brez diskonta; približek):

• Inicialno 14,7 + PV zamenjave 8,4 + batt zamenjave 46,4 + O&M 16 + omrežje 4,3 + uvoz/rezerva 28 (sredina) ≈ ~117 mrd €.
  (Ta številka je zelo občutljiva na cene baterij in na to, koliko uvoza/rezerv dejansko ostane; če baterije po 2035 drastično pocenijo, lahko ta blok pade za več 10 %.)

Primernost za velike industrijske obrate?

• Za energetsko intenzivno industrijo (kontinuirni odjem, visoka moč) strešna PV + hišne baterije ni primerna kot primarni vir (premalo površine, prekratka avtonomija baterij, sezonske luknje). Kratkoročno baterije pomagajo (uravna/peak-shaving), baseload pa zahteva zanesljivo (firm) moč (npr. jedrska, plin, hidro, več-GW vetrna + vodik/termične zaloge). Literatura potrjuje: Li-ion je odličen za ure/dni, ne za sezono.

3) Jedrska opcija (1.200 MW) – 80 let (v stalnih cenah 2024)

Proizvodnja in pokritje porabe 2024

• 1.200 MW @ 90 % CF → ~9,5 TWh/leto → pokrije ~75–80 % današnje porabe (2024).
• Do 2050 se poraba podvoji (tvoja zahteva): jedrska še vedno da 9,5 TWh/leto, delež pade, a ostane stabilen, nizkoogljičen baseload.

Stroški (Slovenija-specifično & OECD razponi):

• CAPEX (overnight): slovenski JEK2 ekonomski razponi (2024 analiza GEN/ministerstvo) kažejo ~9,3 mrd € (1.000 MW) do ~15,4 mrd € (1.650 MW). Za 1.200 MW vzamem sredino ~10–12 mrd € (v stalnih cenah 2024).
• O&M + gorivo: tipično 20–30 €/MWh (NEA/IEA/WNA). Pri 9,5 TWh/leto → 190–285 mio €/leto → 15–23 mrd € v 80 letih.
• Razgradnja + odpadki: približek 1,5–3 mrd € (odvisno od režima, sklada, cen). (Uporabljam primerljive OECD/WNA redove velikosti.)
• Omrežje & sistem: jedrski baseload znižuje potrebe po rezervah/uvozu in olajša zimsko pokritje; dodam simbolično ~0,5 mrd € za priklop/posodobitve v 80 letih (majhen del v primerjavi s PV varianto).
• Skupaj 80 let (brez diskonta): ~26–38 mrd € (OPEX + razgradnja) + 10–12 mrd € (CAPEX) ≈ ~36–50 mrd €.

4) Primerjalna tabela (80 let, stalne cene 2024; zelo zaokroženo)

Viri za ključne številke: poraba SI (Enerdata), število gospodinjstev (SURS), PV donos (1050 kWh/kWp), cene PV/baterij (EU pregledi), JEK2 razponi (GEN/Reuters/WNN), sistemske opombe (IRENA/akademska literatura).

5) Kako brati rezultat

• Energijsko: množična strešna PV na hišah (tudi z baterijami) lahko pokrije ogromen del letne porabe (≈ 40–50 %), a ne zanesljivo pozimi brez uvoza/rezerv.
• Finančno: pri 80-letnem horizontu strošek baterij (več ciklov zamenjav) in uvoza/rezerv naredi “vse-hiše PV+baterije” bistveno dražjo od jedrske opcije za enako zanesljivo energijo.
• Industrija: potrebuje stanovitno kapaciteto; PV+baterije (hišni red velikosti) ni primerna kot primarni vir.

_________________

Optimalni EES – DeepSeek

Primerjava sončne in jedrske elektrarne za Slovenijo v 80-letnem obdobju s podvojitvijo porabe

Za pripravo smiselne primerjave sem uporabil naslednje ključne predpostavke ob upoštevanju podvojitve porabe do 2050:

Osnovni podatki za analizo

Slovenski energetski sistem:

• Letna poraba električne energije 2024: ~15 TWh
• Letna poraba električne energije 2050: ~30 TWh (podvojitev)
• Povprečna letna poraba v 80-letnem obdobju: ~22,5 TWh
• Število individualnih hiš: ~450.000 (konstantno)
• Vrhovna obremenitev 2050: ~6.000 MW

Komentar k scenariju podvojitve porabe

Podvojitev porabe do 2050 je realna predpostavka glede na:

• Elektrifikacijo transporta (električna vozila)
• Elektrifikacijo ogrevanja (toplotne črpalke)
• Rast industrije in digitalizacije
• Razvoj vodikove ekonomije

Opcija 1: Sončne elektrarne na vseh individualnih hišah

Kapacitete in pokritost:

• Povprečna moč sončne elektrarne na hišo: 6 kW
• Skupna sončna moč: 450.000 × 6 kW = 2.700 MW
• Kapaciteta baterij: 2× sončna moč = 5.400 MWh
• Realna letna proizvodnja: ~2.700 MW × 1.100 uravnoteženih ur = ~3 TWh
• Pokritost povprečne letne porabe: ~13,3% (zaradi sezonske neujemanja in podvojitve porabe)

Stroški v 80 letih (v EUR 2024):

Opcija 2: Jedrska elektrarna 1.200 MW

Kapacitete in pokritost:

• Nameščena moč: 1.200 MW
• Letna proizvodnja: ~1.200 MW × 8.000 h = ~9,6 TWh
• Pokritost povprečne letne porabe: ~42,7% (manjša zaradi podvojitve porabe)

Stroški v 80 letih (v EUR 2024):

Primerjalna tabela

Podroben komentar k rezultatom

Kritične ugotovitve za sončno opcijo:

1. Zmanjšana relativna pokritost: Z 3 TWh proizvodnje proti 22,5 TWh povprečne porabe je pokritost le 13,3%
2. Eksplozija rezervnih stroškov: Večja poraba zahteva večje rezervne kapacitete
3. Sezonski problem ostaja: Zimska proizvodnja sonca kritična pri večji porabi
4. Omrežni izzivi: Decentraliziran sistem zahteva obsežno nadgradnjo omrežja

Prednosti jedrske opcije:

1. Stabilna osnova: 9,6 TWH letno zagotavlja stabilno osnovo za energetski sistem
2. Predvidljivi stroški: Nizki obratovalni stroški in neodvisnost od cen goriv
3. Skalabilnost: Jedrska elektrarna omogoča gradnjo dodatnih virov za preostale potrebe
4. Zanesljivost: Neodvisnost od vremenskih razmer in uvoza

Priporočilo

Jedrska elektrarna ostaja ekonomično boljša izbira tudi ob podvojitvi porabe, z 2,9-krat nižjimi skupnimi stroški in 3,2-krat večjo pokritostjo porabe. Sončna opcija postaja še manj ugodna ob večji porabi zaradi eksponentne rasti stroškov rezervnih kapacitet in uvoza.

Optimalna rešitev za Slovenijo bi verjetno bila kombinacija jedrske elektrarne kot osnovnega vira s komplementarnimi obnovljivimi viri in pametnim upravljanjem povpraševanja.

Opomba: Analiza upošteva realne pogoje slovenskega energetskega sistema in konservativne predpostavke o razvoju tehnologij.