Optimalni elektroenergetski sistem: Kolikšen bo znesek za elektriko na vašem računu?

18 oktobra, 2025 By in gospodarstvo 5 komentarjev

Ko je lani pred referendumom o morebitni gradnji jEK2 potekala javna diskusija o tem, je javnosti manjkala ključna informacija za odločanje. Ne informacija o tem, koliko bi stala gradnja JEK2, pač pa informacija o tem, koliko bi slovenske državljane stale različne alternative glede bodočega elektroenergetskega sistema (EES). Informacija o tem, koliko bi nas stalo, če ne naredimo nič, koliko bi nas stalo, če zapremo vse fosilne in jedrske vire in stavimo zgolj na občasne OVE in uvoz plina ter koliko bi nas stalo, če kombiniramo stalne OVE (hidro), občasne OVE (veter in sonce) z jedrsko energijo (NEK in JEK2). Vendar ne informacija, izražena v abstraktnih milijardah evrov, pač pa izražena v obliki zneska, ki ga bomo mesečno plačevali za elektriko v primeru odločitve za eno, drugo ali tretjo možno pot glede prenove slovesnkega EES.

Te informacije lani pred referendumom nismo imeli, zato smo se tega projekta lotili v okviru široke strokovne skupine, v kateri so sodelovali eminentni slovenski strokovnjaki s področja energetike, elektrotehnike, okoljskih ved in ekonomije (prof. dr. Jože P. Damijan (vodja), prof. dr. Boštjan Blažič, izr. prof. dr. Andrej Senegačnik, prof. dr. Sebastijan Seme, prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dr. Nataša Mori, prof. dr. Ferdinand Gubina, mag. Drago Babič, prof. dr. Iztok Tiselj, mag. Vekoslav Korošec, Martin Novšak, Stane Rožman, Boštjan Pišotek, Matej Drobnič (koordinator)). V tej skupini smo pripravili strokovno ovrednotenje alternativnih konceptov bodočega EES in na tej osnovi utemeljen predlog optimalnega koncepta prenove slovenskega EES.

Ta optimalni koncept EES odgovarja na tri ključne izzive:

  1. kako zagotoviti zadosten obseg električne energije (EE) za razvojno konvergenco Slovenije,
  2. kako zagotoviti zadosten obseg električne energije za energetski prehod na nizkoogljične vire energije in
  3. kako zagotoviti ustrezno raven strateške avtonomije, stabilnosti elektroeenergetskega sistema  in zanesljivosti oskrbe z električno energijo.

V analizi, ki upošteva celotni življenjski cikel tehnologij za proizvodnjo elektrike in sistemske stroške, obravnavamo štiri glavne scenarije in en podscenarij razvoja slovenskega EES:

  1. Scenarij 1: Status quo (obstoječa struktura EES: NEK do 2043, brez JEK2, brez novih naložb v proizvodne vire in hranilnike),
  2. Scenarij 2: OVE + plin (NEPN OVE scenarij: NEK do 2043, brez JEK2, nove naložbe samo v OVE),
  3. Scenarij 3: 100 % OVE (zaprtje NEK, zgolj naložbe v OVE),
  4. Scenarij 4: OVE + JE (NEK do 2063, JEK2, zmerne naložbe v občasne OVE, naložbe v nove HE),
  5. Scenarij 4a: OVE + JE (NEK do 2063, JEK2, zmerne naložbe v nestanovitne OVE, brez naložb v nove HE).

Pri oblikovanju predloga optimalnega koncepta prenove EES te scenarije (ob zagotovitvi potrebnega obsega EE) ovrednotimo na osnovi naslednjih petih ključnih kriterijev:

  1. kriterij maksimiranja energetske avtonomije Slovenije pri oskrbi z EE,
  2. kriterij stabilnosti EES in zanesljivosti oskrbe z EE,
  3. kriterij minimiziranja potrebnih družbenih investicij v EES,
  4. kriterij minimiziranja stroškovne cene in maloprodajne cene EE za slovenske odjemalce, in
  5. kriterij minimiziranja negativnih globalnih učinkov na okolje zaradi proizvodnje EE za potrebe slovenskih odjemalcev.

V analizi, ki upošteva celotni življenjski cikel, je posebej izpostavljena primerjava polne sistemske stroškovne cene ter maloprodajne cene za odjemalce, pri čemer opozarja na omejenost klasičnega LCOE koncepta, ki ne zajame sistemskih stroškov (uravnoteženje, nadomestne kapacitete, uvoz), zlasti pri visokih deležih nestanovitnih OVE.

Ključna prednost tega dokumenta je, da:

  1. jasno identificira 4 alternativne scenarije glede razvoja EES,
  2. upošteva vse stroške, povezane z vsakim scenarijem,
  3. alternativne scenarije kritično ovrednoti po istih merilih,
  4. stroške, povezane z vsemi scenariji, preračuna na enoto električne energije in na mesečni znesek na računu za elektriko,
  5. upošteva nabor vseh ključnih okoljskih učinkov (ne samo CO2 izpustov) vsakega izmed alternativnih scenarijev,
  6. s čimer omogoča vsakemu posamezniku transparenten vpogled v stroške in koristi vsakega izmed alternativnih scenarijev in na drugi strani omogoča odločevalcem lažjo politično odločitev za eno izmed alternativ.

Scenariji

Izbor scenarijev za analizo izhaja iz dosedanjih dokumentov in študij konceptov bodočega EES, ki so nastajali od leta 2022 dalje. Na podlagi teh dokumentov identificiramo štiri glavne smeri oz. možne scenarije razvoja slovenskega EES, ki so podrobneje analizirani v dokumentu: (1) Status quo, (2) OVE + plin, (3) 100 % OVE ter (4) OVE + jedrska, ki ima dodan podscenarij 4a, v katerem je poleg kriterija izpustov toplogrednih plinov upoštevan tudi kriterij vpliva na biodiverziteto.

Scenarij 1: Status quo
V tem scenariju Slovenija ne bi izvedla novih večjih naložb v proizvodne vire. To pomeni, da bi Termoelektrarna Šoštanj prenehala delovati do leta 2033, jedrska elektrarna Krško pa do leta 2043. Po tem letu bi večino električne energije morali uvažati. Tak pristop je sicer stroškovno na kratki rok manj zahteven, dolgoročno pa prinaša visoko uvozno odvisnost, nestabilnost in izjemno tveganje za oskrbo.

Scenarij 2: OVE + plin
Ta scenarij temelji na povečanju kapacitet sončnih in vetrnih elektrarn ob sočasni uporabi plinskih elektrarn za zagotavljanje stabilnosti sistema. Gre za pristop, ki ga predvideva tudi posodobljeni Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN). Čeprav omogoča večjo vlogo obnovljivih virov, pa Slovenijo pušča precej odvisno od uvoza plina in elektrike, hkrati pa povečuje emisije CO₂.

Scenarij 3: 100 % OVE
Gre za najbolj ambiciozen, a tudi najbolj problematičen scenarij, ki predvideva popolno zaprtje vseh jedrskih in fosilnih virov ter popolno naslonitev na obnovljive vire. To bi zahtevalo enormno povečanje sončnih in vetrnih kapacitet ter zelo velike sisteme za shranjevanje energije. Čeprav je teoretično možen, je tak pristop zaradi nestanovitnosti proizvodnje, visokih stroškov in potrebe po uvozu elektrike v času brez sonca in vetra ocenjen kot tehnično in ekonomsko težko izvedljiv oziroma neustrezen.

Scenarij 4: OVE + jedrska
Ta scenarij predstavlja uravnoteženo kombinacijo. Predvideva podaljšanje življenjske dobe NEK do leta 2063, gradnjo nove jedrske elektrarne JEK2, hkrati pa zmerno rast sončnih in vetrnih kapacitet ter razvoj hidroelektrarn. Tako bi Slovenija dolgoročno ohranila stabilnost oskrbe, zmanjšala uvozno odvisnost in dosegla najnižje stroške v primerjavi z drugimi možnostmi.

Scenarij 4a: OVE + jedrska, brez novih hidroelektrarn
V analizi je poleg kriterija izpustov CO₂, upoštevan tudi kriterij vplivov na biodiverziteto. Gre za različico osnovnega jedrsko-obnovljivega scenarija, ki ne predvideva izgradnje novih hidroelektrarn na srednji Savi. Zaradi tega bi bila potrebna večja uporaba baterij in drugih hranilnikov, kar nekoliko poveča stroške, a osnovna logika ostaja enaka – jedrska energija kot temelj, obnovljivi viri kot dopolnitev.

Instalirane kapacitete in proizvedena energija po scenarijih:

Slika: Instalirane kapacitete za proizvodnjo električne energije glede na tehnologijo (leta 2044), v MW

Energetska avtonomija

Zaradi zaprtja TEŠ 6 in rasti porabe (energetski prehod) se do 2033 v vseh scenarijih pojavi primanjkljaj; do 2040 ta znaša vsaj 5 TWh. Scenarij Status quo je neprimeren, saj uvozno odvisnost Slovenije postopoma poveča na 70 %, kar je nsprejemljivo iz vidika strateške varnosti. Scenarija z visokim deležem SE/VE zmanjšujeta uvozno odvisnost šele ob masivnih kapacitetah in velikih presežkih poleti, ki jih ni mogoče sezonsko shraniti. Kljub temu pa uvozna odvisnost v obeh scenarijih po zaprtju TEŠ 6 (2033) presega 15 % oziroma 20 %, po koncu obratovanja NEK (2043) pa se poveča 25 % do 30 %. V JE+OVE scenariju pa vključitev JEK2 v omrežje (2040) skupaj s podaljšano življenjsko dobo NEK in enim SMR odpravi uvozno odvisnost in po 2040 omogoči samozadostnost in celo izvozne presežke, zato je po tem kriteriju najbolj ustrezen.

Stabilnost in zanesljivost (LOLE)

Visoki deleži nestanovitnih OVE povečajo volatilnost in stroške izravnave; baterije in ČHE pokrijejo dnevne, ne pa sezonskih vrzeli. Za zagotovitev stabilnosti so potrebni sinhronski viri z inercijo (JE, HE, PE) ali visoki stroški naložb v asinhronske vire. Strukturirana kombinacija JE+OVE z JE v pasu ter HE/ČHE za trapezno/konično porabo bistveno izboljša zanesljivost glede na čiste OVE scenarije.

Stabilnost in zanesljivost sistema, merjena z metodologijo LOLE (pričakovana izguba napajanja), je najboljša v scenarijih z jedrsko energijo, kjer vrednosti ostajajo pod eno uro letno – primerljivo ali celo boljše kot danes. Scenariji, ki temeljijo na velikem deležu sončnih in vetrnih elektrarn brez jedrskih virov, močno povečajo pričakovano izgubo napajanja (na nekaj sto ur letno), hkrati pa so tehnično težko izvedljivi, saj bi zahtevali ogromne dodatne kapacitete rezervnih klasičnih elektrarn ali uvoza.

Celotni družbeni stroški (80 let)

Pri polnih stroških (vključno z omrežjem, stroški vzdrževanja in delovanja, nadomestno proizvodnjo/uvozom) so razlike med koncepti drastične. Na prvi pogled se sicer zdi najbolj ugodno, če v Sloveniji ne bi vlagali v posodobitev EES, toda na dolgi rok bi nas to – ob upoštevanju potreb po uvozu elektrike ali plina za proizvodnjo elektrike – stalo 3.5-krat več, kot če bi izgradili JEK2. Podobno, na prvi pogled se zdi za Slovenijo bolj ugodno, da se ne loti projekta finančno zahtevne izgradnje JEK2. Toda na dolgi rok sta za družbo alternativi brez JEK2 občutno dražji – koncept OVE+plin je dražji za 3-krat od koncepta JE+OVE (156 proti 56 milijard evrov), koncept zgolj nestanovitnih OVE virov pa je za 4-krat (222 proti 56 milijard evrov oziroma za 166 milijard evrov) dražji od osnovnega scenarija z JEK2. Ob morebitni nižji ceni tehnologije za JEK2 (strošek 5 namesto 8.5 milijard evrov) bi bila skupna vrednost investicije v OVE + JE scenariju nižja še za 3,5 milijard evrv.

Tabela: Skupni družbeni stroški oskrbe z električno energijo, 80 let (2024-2104) (miljarde EUR)

Skupni družbeni stroški oskrbe z električno energijo (80 let) z uvozom plina in električne energije, miljarde EUR

Analiza hkrati nazorno pokaže, da izbira tehnološke strukture EES odločilno determinira dolgoročni strošek sistema; scenariji z visokim deležem SE/VE imajo poleg prve in nadomestnih investicij visoke sistemske stroške (hranilniki, rezerve, uvoz).

Stroškovna in maloprodajna cena elektrike

V sistemskih stroškovnih cenah (EUR/MWh) je JE+OVE scenarij najbolj ugoden in tudi najmanj občutljiv na nihanja uvoznih veleprodajnih cen (po 2040 praktično neodvisen), medtem ko scenariji, ki temeljijo na velikem deležu spremenljivih OVE, izkazujejo visoko volatilnost. Polne stroškovne cene v scenarijih OVE + jedrska kažejo na zmanjševnje cen po letu 2040, medtem ko v ostalih scenarijih stroškovne cene naraščajo.

Slika: Stroškovna cena električne energije do leta 2050 po scenarijih (EUR/MWh)

Če bi se cena JEK2 zaradi zamud v gradnji ali podražitev opreme povišala na 100 EUR/MWh, bi sistemska stroškovna cena v JE+OVE scenariju sicer zrasla za 10 EUR/MWh, a bi ostala za 20–30 EUR/MWh pod scenarijema OVE+plin in 100 % OVE. V primeru variante z nižjo ceno JEK2 (v primeru nakupa opreme od korejskih, kitajskih ali ruskih ponudnikov) bi bila sistemska cena še za 8 EUR/MWh nižja (70–80 EUR/MWh).

Slika: Analiza občutljivosti: Vpliv vrednosti investicije v JEK2 na stroškovno ceno električne energije v scenariju JE+OVE (EUR/MWh)

Tudi glede maloprodajnih cen (MPC), ki upoštevajo višje stroške omrežnine ter vse prispevke in dajatve, je JE+OVE scenarij najbolj ugoden: ob osnovnih predpostavkah bi MPC do 2050 narasla le za 8 % glede na 2024 (po stalnih cenah iz 2024). Nasprotno bi MPC v OVE+plin scenariju zrasla za 35 %, v 100 % OVE scenariju pa za 74 %. Ob visokih uvoznih cenah (160 EUR/MWh) se MPC v 100 % OVE scenariju do 2050 približa 400 EUR/MWh, medtem ko MPC v JE+OVE scenariju po 2040 ostane stabilna zaradi avtonomije.

Struktura maloprodajne cene v 2024 in 2050 po scenarijih (EUR/MWh)

Opombe: Stroškovna cena JEK2: 72.5 EUR/MWh; uvozna veleprodajna cena EE: 120 EUR/MWh. Poraba 1.000 kWh in priključna moč 10 kW. Upoštevane stalne cene iz 2024.

Okoljski učinki

Po izpustih (CO₂ in drugi TPG ter trdi delci), rabi prostora, vplivu na biodiverziteto in tveganju deforestacije sta oba JE+OVE scenarija najbolj primerna; razlike med obema so majhne. Pri čemer je vključitev novih HE okoljsko bolj ustrezna iz vidika izpustov TPG in trdih delcev, podscenarij brez novih HE pa je okoljsko bolj ustrezen iz vidika rabe prostora, vpliva na biodiverziteto in tveganja deforestacije. Tretji scenarij je 100 % OVE, sledi OVE+plin; najslabši je Status quo. Vsi trije scenariji prek uvoza pretežno ogljično-intenzivne elektrike prenašajo negativne okoljske vplive v tujino.

Tabela: Sprememba letnih izpustov specifičnih plinov/trdih delcev in drugih okoljskih vplivov v alternativnih elektroenergetskih konceptih v obdobju 2024-2050 (%)

Opombe: Izračuni na osnovi vrednosti izpustov na kWh, pomnoženih s količinami proizvedene oziroma uvožene električne energije posameznih virov v obdobju 2025-2050. Vrednosti v tabeli kažejo odstotno spremembo med letoma 2050 in 2024. Zelena barva označuje bolj ugodni, rdeča pa manj ugodni izid.

Razvrstitev

Končna razvrstitev po vseh petih kriterijih zelo izrazito kaže, da je najbolj primeren bodoči koncept EES scenarij 4 (JE+OVE), pri čemer je scenarij  z novimi HE bolj primeren iz vidika izpustov TPG, medtem ko je podscenarij brez novih HE bolj primeren iz vidika rabe prostora, vpliva na biodiverziteto in tveganja deforestacije.

Tabela: Razvrstitev alternativnih elektroenergetskih konceptov glede na njihovo učinkovitost po petih kriterijih (rangi)

Odločilni argumenti za superiornost JE+OVE scenarija so: (1) najvišja avtonomija po 2040, (2) stabilnost EES in nizka LOLE v praksi, (3) najnižji celotni družbeni stroški v 80-letnem horizontu delovanja, (4) najnižja in najmanj volatilna stroškovna/maloprodajna cena po 2040, ter (5) najboljši okoljski profil. Scenarija OVE+plin in 100 % OVE sta bistveno dražja zaradi visokih sistemskih stroškov in visoke uvozne odvisnosti. Status quo pa sicer prihrani izdatke za investicije, vendar na dolgi rok povzroči najvišje stroške uvoza in tveganja glede zanesljivosti.

Sklep

V analizi, ki upošteva celotni življenjski cikel in sistemske stroške, izstopa koncept JE+OVE kot stroškovno, cenovno in okoljsko najbolj uravnotežen načrt za zanesljiv, avtonomen in konkurenčen elektroenergetski sistem Slovenije po 2040. Za realizacijo tega koncepta so potrebne pravočasne odločitve o JEK2 (vključitev v obratovanje 2040), podaljšanje dobe obratovanja NEK do 2063, razvoj SMR (300 MW) in novih HE (Srednja Sava), ob zmernem povečanju SE/VE ter primerne rezerve/hranilniki (PE, ČHE, baterije), kar skupaj minimizira sistemske stroške in stabilizira cene. Vzporedno so potrebna vlaganja v omrežje in premišljena regulacija sistema.

___________________

Celotno poročilo je dostopno na sopletni strani Moja položnica

En odgovor

  1. Analiza sicer predstavi več alternativ, vendar vse izhajajo iz iste politične matrice – stigmatizacije Rusije in pretirane obsedenosti z razogljičevanjem, ki je v zadnjih letih prevladala v evropski energetski politiki. Namesto trezne presoje tehničnih in ekonomskih dejstev se odločitve pogosto sprejemajo na podlagi ideoloških sloganov in politične korektnosti.

    S tem se iz razprave izrinejo povsem legitimne in dokazano učinkovite poti: uporaba termoelektrarn do konca njihove življenjske dobe, gradnja novih plinskih enot ter postopno in premišljeno vključevanje obnovljivih virov, kolikor to dopuščata omrežje in trg.

    Manjkajoči scenarij bi moral prikazati prav to – normalen, razvojno uravnotežen pristop brez političnih pritiskov, kot ga uporablja večina držav zunaj evropskega političnega mehurčka. Tak pristop temelji na racionalnosti, energetski varnosti in konkurenčnosti – torej na tistem, kar je v resnici cilj vsakega zdravega energetskega sistema.

    Všeč mi je

  2. Ivan, tvoji očitki niso na mestu. V analizi smo obdelali vse ključne scenarije. Ob status quo, en scenarij, ki se pretvarja, da je OVE (soince+veter), v bistvu pa je na plinu, scenarij, ki želi biti 100 % OVE, vendar ne more in ostane na plinu ali uvozu elektrike pozimi,in četrti scenarij, ki je jedrski+hodro+15% OVE sonca.

    Glede premoga je problem, ne samo okoljski (ne samo CO2, pač pa vsi ostali plini in trdi delci), pač pa, ker v velenjskem rudniku zmanjkuje premoga. Kar pomeni, da smo posledično v bistvu na uvozu plina ali elektrike. Scenarij s premogom je no go za Slovenijo.

    Edini realističen, poceni in okoljsko najmanj obremenilen scenarij je ta, ki temelji na jedrski energiji. Postaviš 2 jedrski elektrarni, v katerih je zaposleno 2 tisoč ljudi, pa se nikomur v tej državi ni več treba ukvarjati z energetiko (razen hidro in plinske rezerve). Nikomur ni treba na strehe postavljati sončnic in zraven prigraditi še baterij ter delati stroškov sebi in drugim (zaradi subvencij) in imeti skrbi zaradi tega (regulacija sistema, požarna nevarnost, dvigi omrežnine in skrb glede tajminga porabe…). S temi individualnimi elektrarnami je ena sama jeba – stroški in skrbi.

    Si predstavljaš, kako enostaven spet postane naš svet, ko imamo rešen problem z elektriko in se lahko posvetimo zaresnim izzivom?

    Liked by 3 people

  4. Ivan,

    Analiza upošteva evropsko zakonodajo, ki kaznuje emisije CO2 z emisijskimi kuponi, zato je elektrika iz TEŠ draga – pri sedanji ceni kuponov okoli 70 eur okoli 180 eur/MWh.

    Druga stvar bi bila, če se spremeni EU zakonodaja, opusti zeleni prehod in energetiko prepusti trgu. V tem primeru bi bile tvoje pripombe smiselne. Vendar bi bila cena elektrike iz nove JE, če bi bila zgrajena racionalno in brez korupcije, tudi brez kuponov CO2, nižja kot iz TEŠ.

    Liked by 2 people

  5. 1. Kako to, da v analizi niste upoštevali vsaj enega scenarija z OVE in podaljšanim delovanjem NEK do 2080 ?

    En tak scenarij bi moral upoštevati tudi maksimalne hidroelektrarne in črpalne hidroelektrarne.

    Kot dobro veste, je Mervarjeva študija temeljito obravnavala prav take scenarije, ki so pri njem pripeljali do ugodnih ugotovitev za sprejemljivost v 80 letnem obratovanju.

    2.

    V Tabeli 11 : Stroškovne cene posameznih proizvodnih virov (EUR/MWh) analize se pri ceni LCOE za vse proizvodne vire sklicujete na IEA World Energy Outlook 2022, ki navaja cene za leto 2021. Obstaja že IEA World Energy Outlook 2024 s cenami za leto 2023, prav kmalu bo izšel tudi World Energy Outlook 2025. Primerjava cen ravno Solar PV 2023:2021 pokaže nedvomno pocenitev, vsi ostali viri pa podražitev. Glede na izjemno velik delež sončnih elektrarn v novih kapacitetah bi morala imeti ta pocenitev, pa tudi še neobjavljena iz poročila World Energy Outlook 2025, velik vpliv na katerikoli scenarij, še posebej pa na tistega z NEK do 2080 .

    Stojan Šoba

    Všeč mi je