Želel bi si, da bi tovrstno novico prebral v zvezi z EU:
Evropska komisija je objavila načrt, ki predvideva popolno zamenjavo pisarniške programske opreme z evropsko v vseh uradnih institucijah EU do leta 2027. Zamenjava predvideva zamenjavo urejevalnika besedil, preglednic, predstavitve, programa e-pošte/koledarja, zapiskov, brskalnika in shranjevanja v oblaku.
Na žalost v EU nič ne kaže na to, EU vodstvo ostaja ne samo v popolni politični vazalni vlogi do ZDA, pač pa tudi v tehnološki (in to popolnoma), finančni in vojaški. No, Kitajsko politično vodstvo je iz drugačnega testa. V štirih desetletjih in pol je dokazalo, kako je mogoče iz popolmoma gospodarsko in tehnološko zaostale države ustvariti največjo globalno gospodarsko velesilo. V enem desetletju ji je uspelo tehnološko dohiteti in prehiteti zahodne države. In v enem desetletju ji je uspelo ustvariti tehnološko suverenost napram ZDA. Po GPS, čipih, softverju in aplikacijah za mobilne naprave ji je zdaj uspelo ustvariti in uvesti lastno, neodvisno pisarniško programsko opremo – WPS. WPS ima še eno ključno značilnost – ni kompatibilen s programsko opremo Office (Microsoft). To pomeni, da ne omogoča nevidnega ameriškega skeniranja (špijuniranja) kitajskih dokumentov.
_____________
China just hit Ctrl+Alt+Delete on America’s tech dominance.
Last week, China’s Ministry of Commerce made a quiet but brutal move, releasing official documents only in WPS format, the local rival to Microsoft Word.
In plain English: you can’t open them in Word without a struggle.
While Washington obsesses over “decoupling” and rare earths, Beijing is busy doing something else, cutting Microsoft out of its system entirely.
It’s not just symbolism; it’s strategy.
When Microsoft’s Windows crashed worldwide in July 2024 thanks to a bad update from Texas-based CrowdStrike, China barely flinched. Most of its key sectors,airlines, banks, state services, had already started dumping foreign software.
This shift didn’t come out of nowhere. Back in 2022, China’s State-owned Assets Supervision and Administration Commission ordered every state enterprise to go fully domestic by 2027, every program, every office tool, every line of code.
So now we’re watching it happen in real time.
One file format at a time.
And sure, if Donald Trump hears about it, he’ll probably lose it, maybe call WPS “Wuhan Paper Sabotage” or something equally dumb.
But this is bigger than that.
It’s about digital independence, breaking free from US tech control. Every .wps file is a middle finger to Silicon Valley’s monopoly.
And honestly?
WPS earns it.
It’s faster, lighter, cheaper, and doesn’t come with Microsoft’s constant “sign in to your account” harassment or overpriced AI gimmicks.
It just works,without the leash.
WPS > Office.
China just made it official.
Try it yourself:
🌐 International version: http://wps.com
🌐 Chinese version: http://wps.cn
Vir: Richard
DAMIJAN blog 
Menim, da “kitajska pot” digitalne neodvisnosti za nas ni prava rešitev.
V dobi umetne inteligence bodo tovrstni zaprti ekosistemi postajali vse večja ovira za učinkovitost, interoperabilnost in dolgoročno inovativnost. Varnost je pomembna, toda popolna izolacija prinaša visoko ceno – izgubo hitrosti, fleksibilnosti in globalne sodelovalnosti.
Prava pot bi morala biti evropska: zagotoviti strateško IT infrastrukturo znotraj Evrope, ob prisotnosti kompetentnih razvojnih centrov, dostopu do izvorne kode ter zmožnosti samostojnega delovanja v izrednih razmerah.
To je težko doseči, a ni nemogoče!
Kitajska izbira WPS-a je zanimiv signal, toda naš odgovor bi moral biti drugačen: ne “kopirati” zaprtih sistemov, temveč graditi zaupanja vredno evropsko digitalno jedro.
Všeč mi jeVšeč mi je
Ivan, pozabljaš, da vsak tekst, ki ga napišeš v Wordu, vsak excel, ki ga obdeluješ na svojem računalniku,…, vsak mail, ki ga pošlješ v Outlooku, se skenira in shranjuje na ameriških serverjih, ki jih kontrolira NSA.
Lastna digitalna infrastruktura, vključno s programsko opremo, je ključ do suverenosti. Lahko naredimo kompatibilnost programske opreme, toda v osnovi moramo delati na svoji.
Všeč mi jeLiked by 1 person
Ne pozabljam — tega se dobro zavedam.
Deloma bi morala prav Evropska unija to področje regulirati sistemsko, z vzpostavitvijo kompetentnih razvojnih centrov in nadzora nad izvorno kodo.
Moj pomislek je drugje: kje se ustaviti.
NSA je problem, drži. A niso nič manj problematični britanski, nemški ali francoski sistemi nadzora – vsak “suveren” narod ima svoje interese.
Če se bomo zaprli vsak v svoj digitalni bunker, bomo izgubili konkurenčnost.
Ključ je v uravnoteženosti: evropski nadzor, odprta arhitektura, skupni standardi in jasna pravila glede varnosti podatkov – ne pa popolna izolacija.
Všeč mi jeVšeč mi je
Rešitev je znana že desetletja. Imenuje se odprtokodni sistemi. Sam sem leta delal na Linux-u in Open Office, pa mi v resnici ni kaj dosti manjkalo. Zakaj sedaj uporabljam Apple? Zato ker sem ga dobil za rojstni dan in se nočem zameriti ženi. Pa tudi z računalniško varnostjo se ne ukvarjam več, tako, da mi je vseeno. Pa malo komot postane človek z leti.
Za veliko gospodarsko grupacijo kot je EU, digitalna samostojnost ni noben tehnološki problem, če obstaja volja. Ne gre samo za Kitajsko. Podobno ravna tudi Rusija pa npr. Iran. S celotno suito od brskalnikov, pošte, socialnih omrežij itd. Firme, ki vse to zagotavljajao na Zahodu imenujemo “tehnološke”. V resnici tukaj ni toliko tehnologije, kot je marketinga.
“It takes a small team” je rekel Bill Gates, ko je pred leti predstavil novo verzijo Word-a. Word je razvijalo vsega 30 ljudi. Uspeh Word-a ni bil toliko v tehnološki prednosti kot globalnem tržnem pokrivanju Microsoft-a in integraciji z drugimi deli njegove palete proizvodov.
Glavni problem EU ni tehnologija, ampak suverenost. Lastnih digitalnih osnovnih nosilnih aplikacij nimamo predvsem zato, ker ni predvideno, da bi jih imeli. Razlog je isti kot ta, da Nemčija ne sme imeti svoje naftne družbe ali ta, da se je sesulo jedrski program v Evropi ali to, da se bombardira Severni tok. Ker potem bi bil to še en element v potencialni zgodbi političnega osamosvajanja Evrope. To se pa v nobenem primeru ne sme zgoditi. No, pa tudi ekonomski tok, ki na ta način teče v Ameriko vsekakor ni nezamerljiv. Zakaj pa imamo vazale? Za to, da se jih striže!!!
Osnovno pravilo računalniške in komunikacijske varnosti je, da je sistem samo toliko varen kot je varen najšibkejši člen. Kaj to pomeni? Da moraš kontrolirati vse elemente sistema od HW in SW. Če je to za malo državo težko, oz nemogoče, pa je za velesile vsekakor imperativ. Kako je Izraelu (ki obvladuje večino “ameriških” digitalnih gigantov preko židovske diaspore) uspelo narediti atentat na iranske generale? Preko tega, da so kontrolirali SW na telefonih njihovih stražarjev! Pa je teh zgodb kolikor hočeš.
Zato npr. kritični SW v Rusiji teče ne na Intelu ali AMD-ju, ampak na lastnih procesorjih (Elbrus, Ararat,…) o katerih verjetno niste nič slišali. Zmogljivosti so na polovici zahodnih, cene verjetno zelo visoke (ker gre za relativno male serije), ampak ko gre za nacionalno varnost je to “peanuts”.
Kitajci imajo to prednost, da imajo ogromen notranji trg in se jim ta proizvodnja splača ne samo iz varnostnega, ampak tudi iz komercialnega vidika. Po mojem bo v manj kot desetletju delež zahodnega HW in SW na Kitajskem občutno padel, če ne bo popolnoma izginil (odvisno od politične situacije in odprtosti trgov). Še posebej to velja za področje AI, kjer so Kitajci s prepovedjo Nvidia-nih čipov jasno pokazali, da ne bodo dopostili najmanjše možnosti trojanskih konjev v lastni digitalni infrastrukturi.
Je pa še en vidik gornje informacije. In sicer ta, da delitev sveta na 2 bloka (BRICS+, G7) pospešeno poteka. Če za BRICS+ to pomeni ekonomsko in politično osamosvajanje, za G7 pomeni v pogojih zmanjšane konkurenčne sposobnosti – preživetje.
Všeč mi jeLiked by 1 person