Včeraj je pred sestankom s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom ameriški predsednik Donald Trump tvital o skorajšnjem srečanju G2. S tem je priznal novo globalno realnost z dvema globalnima velesilama oziroma povratek  v obdobje pred letom 1990. V času prve globalne hladne vojne (1945-1990) smo imeli dvopolarni svet (ZDA in Sovjetska zveza na čelu svojih satelitov) in Neuvrščenimi kot simpatičnimi “leftovers”, po padcu berlinskega zidu in “koncu zgodovine” smo imeli enopolarni svet z globalno dominacijo ZDA. ZDA so se v tem času, ko so želele širšo podporo za svoje enostranske interese in / ali vojaške aktivnosti šle tudi šarado z G7.

No, včeraj in po desetletju druge globalne hladne vojne je ta šarada formalno odpadla, Trump je priznal, da sta zgolj dve državi, ki se lahko enakovredno pogovarjata o globalni ureditvi – ZDA in Kitajska. Vprašanje pa je, ali si Kitajska res, vsaj uradno, želi tega statusa “sopredsedujoče sveta”, kajti to je v nasprotju z njeno dosedanjo doktrino in v nasprotju z dosedanjo strategijo, kjer se vsem državam ponuja kot miroljuben, enakovreden trgovinski partner, ki se ne želi vmešavati v notranje zadeve držav partneric oziroma biti to, kar so ZDA – globalni vladar in policaj.

Spodaj je dober komentar Arnauda Bertranda na to temo, ki pojasnjuje, zakaj Kitajska že več kot desetletje zavrača ameriške pobude za t. i. »G2« ureditev sveta, v kateri bi skupaj z ZDA vodila globalni red. Temeljni razlogi so tako ideološki kot strateški. Peking se sklicuje na svoje načelo neposeganja in na »pet načel miroljubnega sožitja«, po katerih so vse države enakovredne in imajo pravico do samostojnega razvoja. Ideja o delitvi svetovnega vodstva z eno silo bi bila v nasprotju z zgodovinsko izkušnjo Kitajske z imperializmom in s Deng Xiaopingovim opozorilom, da se Kitajska nikoli ne sme spremeniti v hegemonistično superdržavo.

Poleg tega bi se s pristankom na G2 Kitajska izolirala od držav v razvoju, s katerimi gradi politične in gospodarske vezi, ter izgubila možnost neuvrščenega manevriranja. Zato Kitajska namesto »skupnega vladanja svetu« ponuja model »odnosov med velikima državama novega tipa«, ki temelji na treh načelih: ne-konfrontaciji, medsebojnem spoštovanju in sodelovanju v obojestransko korist. To pomeni, da želi biti enakovreden partner ZDA, ne pa zaveznik ali sopredsedujoča sila svetovnemu redu.

Moj medklic v tej hvalevredni usmeritvi Kitajske je naslednji: že mogoče res, da si Kitajska zaenkrat tega statusa G2 morda ne želi, toda z rastjo njene globalne gospodarske in tehnološke moči raste tudi njena politična moč in hkrati potreba, da zaščiti svoje gospodarske interese s političnimi sredstvi. In slej ko prej bo morala svoj nevtralni status zamenjati za bolj aktivnega. V Južnokitajskem morju to že dve desetletji počne. Ampak tudi do tega preskoka bo prišlo spontano v skladu z rastjo njene globalne gospodarske in tehnološke premoči in potrebe po zaščiti svojih interesov.

Nadaljujte z branjem→

Perhaps unsurprisingly, I haven’t seen many media outlets report accurately on the “deal” reached between Trump and Xi today, most forgetting to mention crucial aspects of it and almost all failing to contextualize the “47%” tariff figure quoted by Trump.

Let me try to detail the deal as accurately as I can, drawing from sources from both sides (on the Chinese side I mostly used a China Ministry of Commerce statement issued today at 3pm Beijing time, so roughly 1 hour and a half after the “deal” was concluded: https://mofcom.gov.cn/xwfb/xwfyrth/art/2025/art_c42035acf50846ffb9fb4761ee224faf.html  and on the U.S. side I used statements by Trump himself and others present in the meeting).

The key terms:

1. The U.S. will remove the so-called “50% rule” that it implemented in September for one year, in exchange of which China will suspend its rare earths export controls for one year

The removal of the “50% rule” is absolutely key, yet almost no media reported it, only mentioning that China had agreed to suspend its rare earths export controls for one year. Worth mentioning that the removal of the “50% rule” has been confirmed by Bessent himself as of a couple of hours ago (https://reuters.com/world/china/us-halt-entity-restrictions-one-year-after-trump-xi-meeting-bessent-says-2025-10-30/ )

As a reminder the “50% rule” was THE main reason why China retaliated with the rare earths export controls. It was a huge escalation by the U.S. as it effectively increased the number of Chinese companies on the “Entity List” by 14 times (!), from 1,400 companies to 20,000 (https://x.com/RnaudBertrand/status/1980429356473413689 ). Meaning 14 times more Chinese companies cut off from the Western financial system, forbidden to use USD, etc.

Nadaljujte z branjem→

Trump bo ob tem sicer izpadel TACO, toda kljub temu je to zmaga razuma na ameriški strani, kajti Kitajska je imela močnejše karte. Sicer bi se zaustavila vsa ameriška avtomobilska, elektro in vojaška industrija. Trump ni imel druge možnosti, kot da ukine vse omejitve, ki jih je uvedel in da ob povratku na prejšnje stanje razglasi zmago.

Na koncu je prevagal razum na ameriški strani. Ta je odpravila praktično skoraj vse omejitve, ki jih je uvedel Trump in delno pred njim Biden. Kitajska je odpravila samo povračilne recipročne ukrepe (carine) in omejila poostrena izvozna dovoljenja za izvoz redkih zemelj na stanje izpred začetka oktobra (izvozna dovoljenja so še vedno v veljavi, le da so omejitve za odobritev blažje).

Zmaga je v tem, da je nadaljevanje trgovine koristno za obe strani. Obe strani sta dobili čas, da se prilagodita na možne bodoče zaostritve – Kitajska bo dodatno preusmerila svojo trgovino, trgovino z ZDA še bolj preusmerila prek tretjih držav, ZDA pa imajo čas, da oblikujejo svoje dobaviteljske verige pri redkih zemljah.

In dobro je, da jo je Trump skupil po nosu in spoznal, da ima opravka z močnejšim nasprotnikom. Končno so ZDA dobile enakovrednega nasprotnika, kar po Mearsheimerju in konceptu ravnotežja moči pomeni večjo globalno politično stabilnost. Dobili smo G2.

Spodaj je prepis kitajskega uradnega sporočila po koncu pogajanj.

___________

China’s Ministry of Commerce unveiled the outcomes achieved by Chinese and US delegations during their recent economic and trade talks in Kuala Lumpur:

The US will cancel the 10% so-called “fentanyl tariffs” and suspend, for an additional year, the 24% reciprocal tariffs levied on Chinese goods, including goods from Hong Kong and Macao.

China will make corresponding adjustments to its countermeasures against the aforementioned US tariffs. Both sides have agreed to continue extending certain tariff exclusion measures.

The US will suspend for one year the implementation of a new rule announced on Sept. 29 that expands its “entity-list” export restrictions to any entity that is at least 50% owned by one or more entities on the list. China will suspend the implementation of relevant export control measures announced on Oct. 9 for one year and will study and refine specific plans.

The US will suspend the implementation of measures under its Section 301 investigation targeting China’s maritime, logistics and shipbuilding industries for one year. In response, China will correspondingly suspend the implementation of its countermeasures against the US for one year once the US suspension takes effect.

In addition, the two sides also reached consensus on issues including anti-drug cooperation on fentanyl, expanding agricultural product trade, and the handling of individual cases involving relevant enterprises.

Both sides further confirmed the outcomes of the Madrid economic and trade talks. The US made positive commitments in areas such as investment, and China will properly resolve issues related to TikTok with the US.

The China-US economic and trade talks in Kuala Lumpur have yielded positive results, demonstrating that by upholding the spirit of equality, respect and mutual benefit, and through dialogue and cooperation, the two sides can find solutions to problems.

China looks forward to working with the US to jointly ensure the implementation of the outcomes, and inject more certainty and stability into bilateral economic and trade cooperation as well as the world’s economy.

Ne vem sicer, v kolikšni meri je ta spodnji načrt resničen, toda običajno se te “pobegle informacije” kasneje izkažejo kot resnične. Pri spodnjem mirovnem načrtu je zanimivo, kako velike koncesije so nenadoma “pripravljene dati” EU države. Večina točk je praktično identičnih z ruskimi in ameriškimi. Kar pomeni, da evropski politiki počasi konvergirajo “realnosti na terenu” in stališčem Rusije.

Problem tega evropskega mirovnega načrta je seveda, da nima nobene teže, ker EU države niso za pogajalsko mizo. Pomeemben je le v tem, da bodo EU države manj nasprotovale, ko bosta Rusija in ZDA podpisale svoj mirovni načrt za Ukrajino. Ukrajine seveda nihče ne bo nič vprašal. Kar je sicer tragedija, vendar smo to vedeli od prvega dne vojne. Med “pravičnim” in “trajnim” mirom je umrlo 2 milijona ljudi.

The European peace plan for Ukraine will consist of 12 points

It will consist of 12 points, structured around two phases – “ceasefire” and “negotiations”:

• The ceasefire should begin 24 hours after the parties accept the plan.
• Freezing the current front line.
• Monitoring starts immediately under US leadership.
• Ukraine and Russia agree on a “non-aggression pact”.
• Zaporizhzhia Nuclear Power Plant is handed over to a “third party” with subsequent return to Ukraine.
• Cancellation of “symbolic sanctions” against Russia.
• Agreement on the final line of confrontation with arrangements for Russia’s administration of the occupied lands.
• Ukraine receives international security guarantees (no details).
• Kyiv and Moscow “enhance mutual understanding and respect for the diversity of languages, cultures, and religions”.
• Start of negotiations on the administration of territories taken by Russia.
• Gradual lifting of sanctions against Russia as the plan is implemented.
• Ukraine and Russia agree on compensations, and the West unfreezes assets.

It’s still an absolute non-starter, but look at how many concessions the EU is willing to make in comparison with their last “piss plan” proposal, obviously made from the “position of strength”.

Vir: Olga Bazova

Bolj preprosto in razumljivo razlago tega, zakaj bodo kredit na osnovi zaseženih ruskih monetarnih rezerv plačali evropski davkoplačevalci in zakaj bodo že pred tem iz Evrope pobegnili tuji depoziti, boste težko našli.

“Seize Russia’s cash or pay up” — the unelected EU Commission has dropped the mask, again. Brussels isn’t debating how to rob Moscow, it’s threatening member states that won’t assist in the theft. This isn’t diplomacy. It’s extortion, unmasked.

Behind closed doors, a silent coup is underway, against the very member states of the EU. What Politico now confirms, in chilling detail, is that the European Commission has weaponized frozen Russian assets not just to bankroll Kiev’s regime, but to blackmail dissenting EU members into submission.

Their logic is imperial: If Belgium, Austria, or Hungary won’t break international law and loot sovereign Russian funds, then fine, you’ll pay out of your own pockets instead. Eurobonds, €140 billion of shared debt, or a dangerous precedent of state piracy. Pick your poison.

This is mafia logic wrapped in the EU flag. And it exposes the reality: many EU leaders never consented to this war, never supported looting sovereign wealth, and were never elected to rubber-stamp their proxy vendetta against Russia. But now they’re told, choose between breaking the law or bankrupting your nation.

Belgium has resisted, so far. Rightly fearing lawsuits, economic blowback, and the reputational collapse that will come with seizing assets held under treaties like the 1989 Russia-Belgium investment pact. But UNELECTED Commission officials, are treating Belgian sovereignty as an obstacle to bulldoze, not a principle to respect. As one source admitted: “You offer people something they don’t want to do, so they accept the lesser option.” That’s not diplomacy, It’s hostage-taking.

And what’s the moral high ground? They’ll tell you Russia “deserves it.” That Putin’s war justifies asset seizure. But even as their legal scholars warn this opens a dangerous precedent, that no state’s reserves will ever be safe again, Brussels steams ahead. This isn’t about legality, morality, or even helping Ukraine. It’s about saving face. Brussels, and neocons in DC promised a Russian defeat. They delivered an industrialized meat grinder in Ukraine and now they need to fund the illusion a little longer.

So they threaten. “If you won’t rob Russia,” they say, “you’ll pay instead.” All while their EU economies crumble — Germany now facing €100 billion in lost GDP if this robbery scheme goes sideways. Meanwhile, France and Italy are too broke to fund it. Historically frugal Germany and the Netherlands, are being strong-armed into sharing the debt.

And yet the Commission pushes forward, not because they believe this will defeat Russia, but because their survival depends on it. To back down is to admit the proxy war has failed.

So what are the options?

Option A: Loot Russia. Commit unprecedented financial aggression against a nuclear-armed sovereign superpower and open every European capital to retaliatory economic warfare and endless lawsuits.

Option B: Issue eurobonds. Mutualize €140 billion in debt to bankroll a collapsing regime in Kiev, triggering political collapse in capitals already on the verge.

Option C: Default on your own promises and watch Ukraine collapse.

And yet in the face of this madness, nations like Hungary, Slovakia, Belgium, are standing up. Refusing to join the looters’ parade. And for that, they are slandered, sidelined, and threatened by unelected suits in Brussels who dare to speak of “democracy” as they mock it with utter contempt for Europeans.

The frozen Russian reserves are not “free money.” They are the sovereign wealth of a nation. To seize them is not policy, it is financial war. And when you break the last restraints of law, precedent, and trust, you are not stealing from Russia. You are blowing up the entire post-WWII financial order.

But perhaps that’s the point. When you’re losing, break the rules. When you’re collapsing, rob the bank.

This isn’t just a fight over money. It’s a fight over the soul of Europe.

And the unelected zealots in Brussels? They’ve already sold theirs.

Whatever the outcome, China wins.

This week’s Xi and Trump meeting isn’t about “talks.”
It’s about reality.

– China now stands as an equal to the United States.
– Years of tariffs and tech sanctions didn’t break China; they built it.

When the U.S. tried to weaponise trade, China created leverage:

• Rare earth dominance
• Tech and semiconductor innovation
• Diversified markets beyond American reach

Even U.S. analysts admit:

China will negotiate, but it won’t be pushed around.

While Trump brags about “pressure,” Xi walks in calm, prepared and confident.

Because this time, the U.S. isn’t calling the shots anymore.

This meeting marks more than diplomacy.
It signals the new balance of power.

…zato zdaj namesto letal nad sosednje države pošilja balone (polnjene s helijem). 

Zato je nujno treba nabaviti za 5 tisoč milijard evrov ameriških protizračnih sistemov (Patriot, THAAD, letal, dronov … in vsega drugega orožja, da bomo z njimi lahko sklatili ruske balone. Cepelini so ultimativna grožnja za Evropo.

Spodnji zapis je najbrž edini zadnje dni, ki se je dotaknil bistva problema integracije Romov v skupnost. Izhaja iz odprtega pisma javnim institucijam in ministrom v vladi z datumom 3. julij 2025 !

___________

Mitja Viler

Pogoje velikega dela dolenjskih Romov pa tudi delno tistih iz vzhodnega dela države je mogoče spremeniti na način, da postanejo aktivni del družbe. Nihče med Vami nima prakse v gospodarstvu, to pa je temeljno za reševanje stanja.

Država kupuje zemljišča za gradnje stanovanj za javno rabo, na enak način lahko kupi zemljišča, jih spremeni v gradbena ter odpre javno podjetje, ki bo zaposlovalo pretežno ronsko populacijo. Podjetje je izobraževalno izvedbeno, kar pomeni, da se bodo Romi pred in skozi delo naučili opravljanja določenih del. Ki so potrebna za izdelavo in izgradnjo romskih naselij. Ki niso namenjena samo Romom.

OBVEZNO je v procese potrebno vključevat tudi Romkinje. Ključno je zmanjšati njihovo odvisnost od zaslužka pretežno fizičnega dela, ki ga opravlja moški del populacije.  S tem pa posredno vplivati na nataliteto.

Proces izobraževanja in pridobivanja izkušenj je pomemben tako za celotno izgradnjo njihovih bivalnih pogojev, vrtcev, skupnih prostorov kot tudi za to, da imajo možnosti nastopa na trgu. V Sloveniji se zaposluje ljudi identične barve kože iz drugega dela planeta, država pa ne uredi sistema, ki bi tu živečim Romom omogočal delo tudi na delu deficitarnih poklicev.  S tem, da država prevzame del funkcij, ki jih načeloma starši, se bodo vzpostavili pogoji socializacije.

Namen mojega pisanja ni zgolj to, temveč dosega položaja, v katerem se obseg socialnih pomoči zmanjša, poveča se priliv v zdravstveno in pokojninsko blagajno ter DDV.

Slovenija ima v lasti tako zemljišča kot gozdove. Na voljo ima znanje in izkušnje.  Ne vidim nobenih ovir, da se ljudi po daljšem procesu vključenosti v družbo ne zaposluje tako v vojski kot socialnih institucijah kot DSO ji.

To lahko omogoča samo država, ker je to način, za katerega je potrebno bistveno več vedeti, delati in reševati težav, kot je recimo oglas za zaposlitev drugje, kjer kadri izpolnjujejo vse, kar delodajalec potrebuje.

Zgodovina Romov je zgodovina izkoriščanja, zlorabe, pobijanja, oviranja, izključevanja. Podobnost s sužnji. Seveda se danes rešuje del te populacije preko socialnih transferov, kar ni rešitev. Kot pravi pregovor, človeku pomagaš, ne da mu ribo daš, temveč ga naučiš ribe loviti.

Realno gledano ni rečeno, da ima vlada, predsednik dejanski interes urediti stvari. 34 let so državo vodili različni predsedniki, pa imate romske otroke še vedno brez vode in elektrike na nekaterih področjih. Ravno otroci in podpora njihovem razvoju so ključni faktor, da se del te populacije spremeni v ostalim državljanom enake. Bistvo ni le izboljšanje kvalitete njihovega življenja, pač pa, da na ta način tudi oni prispevajo v vire pokojninskega, zdravstvenega zavarovanja in DDV.

Na kratko sem omenil nekaj vsebin, ker ne vem, če je Vaš interes to peljati naprej. Lahko se tudi oglasim  in podrobneje opišem vsakega od postopkov ali gradbenih, mizarskih, elektroinstalaterskih, komunalnih, organizacijskih ali nadzornih funkcij.

Kriminal, ki je žal edini za skupnost moteč faktor, je posledica in ne cilj nekaterih. Lačen si ful drugačen.

___________

Opomba: Odprto pismo javnim institucijam

Datum: 3. julij 2025

To je sicer splošno znano vsem, ki malce spremljajo energetiko in tehnologije proizvodnje električne energije. Zanimivo je le, da je to objavil New York Times. Spodnja slika pove več kot tisoč besed o tem, kako je Kitajska v dveh desetletjih švignila mimo ZDA glede gradnje jedrskih elektrarn – vendar ne le glede števila izgrajenih reaktorjev, pač pa tudi glede učinkovitosti njihove gradnje.

Najbolj očiten primer je seveda zadnje desetletje: v zadnjem desetletju so ZDA zgradile le dva nova jedrska reaktorja – enoti 3 in 4 elektrarne Vogtle v Georgii, katerih gradbeni stroški so znašali 36,8 milijard USD in gradnja je trajala 11 let. V istem času jih je Kitajska zgradila 13, 33 pa jih je v gradnji. Do leta 2030 naj bi kitajske jedrske zmogljivosti presegle zmogljivosti ZDA. In zdaj ključen podatek: Kitajska je v zadnjih dveh desetletjih prepolovila stroške gradnje novih reaktorjev, medtem ko so se stroški v ZDA podeseterili! Kitajska je uspela znižati stroške gradnje iz 5 na 2,5 mio USD na MW, medtem ko so se v ZDA povečali iz 1 na 10 mio USD/MW.

Nadaljujte z branjem→