Ja, sankcije grizejo, vendar tiste, ki so jih uvedli. Najbolj znan primer je prepoved izvoza čipov in tehnologije za proizvodnjo čipov v Kitajsko. V petih letih je Kitajska nadomestila tehnološki zaostanek in sama prepovedala uvoz najbolj naprednih čipov NVIDIA. NVIDIA je izgubila enega največjih trgov za svoje čipe na področju tehnologij z umetno inteligenco.

Spodaj je zadnji primer, ki se nanaša na turbine za plinovode. Če se spomnite, junija 2022 je Nemčija sledila zahodnim sankcijam in prepovedala Siemensu, da bi dostavil turbine za ruski plinovod, iz katerega se je oskrbovala Nemčija. Rusija je morala posledično zmanjšati dobave plina. No, zdaj je Rusija dobila te turbine od Irana. Siemens je izgubil potencialno milijardne posle.

Bolj pomembno je, da so sankcije vplivale na spremembo v strateškem razmisleku: države globalnega Juga vedo, da si morajo zagotoviti tehnologije, ki bodo “sanction proof”. To pomeni  globalno tehnološko prestrukturiranje in hitrejše tehnološko in gospodarsko dohitevanje zahodnih držav. In to pomeni stotine milijard izgubljenih prihodkov za zahodna podjetja, ki so imela do sedaj primat na tem področju.

Če bi kdo hotel zrušiti zahodni dominantni položaj na področju tehnologij, bi naredil natanko to – uvedel bi sankcije, prepoved izvoza teh tehnologij. Namesto, da bi trgovali – prodajali tehnologije in zadržali tehnološko prednost, so zahodni politiki s sankcijami prisilili “države v razvoju”, da same razvijejo te tehnologije in nadomestijo zaostanek. S tem so se sebe (zahod) oropali dominantnega položaja, svoja podjetja pa stotin miljardnih poslov. Vodijo nas politični tepci.