Nemški kancler Merz je ta teden, preden je odobril 9 milijard evrov za Ukrajino, povedal, da nemški model blaginje ni več vzdržen. No, japonski primer kaže, da to ni nujno: tudi visoko zadolžena država z zelo nizko gospodarsko rastjo lahko vzdržuje socialno državo … če jo financira centralna banka prek kupovanja državnih obveznic. To ne pomeni (nujno) visokih stroškov financiranja javnega solga ali inflacije. Na Japonskem je ravno obratno. Japonska s tem kaže model prihodnosti za ostale razvite države. V primeru persistentne nizke gospodarske rasti bodo centralne banke morale financirati socialno državo. In tak sistem je lahko vzdržen in zelo stabilen.

Vendar je pri tej analogiji velik problem – Japonska ima monetarno avtonomijo in svojo lastno centralno banko, ki v interesu države deluje kot varuh stabilnosti in (v skrajnih primerih) kot posojilodajalec v skrajni stiski (lender of last resort). Nemčija tega “luksuza” nima. Nima svoje valute in nima svoje centralne banke. Ne more računati na to, da bi ji ECB pomagala ali reševala. Kar vedo tudi finančni trgi, zato bi od Nemčije zahtevali višje donose na dolg v primeru višje zadolženosti. To, kar se zdaj dogaja v Franciji.