Glede rešitve za konec vojne v Ukrajini je treba biti potrpežljiv, saj so vsa mirovna pogajanja zelo dolgotrajen proces, razen kadar ena stran kapitulira. Zgodovinski pregled kaže, da so resna pogajanja trajala med nekaj mesecev in do 5 let. Torej bo trajalo še kar nekaj časa, preden bosta Rusija in Ukrajina podpisali mirovni sporazum, razen če se ZDA umaknejo in Ukrajina posledično brezpogojno kapitulira.

Trajanje in razlogi za dolžino mirovnih pogajanj v zadnjih 400 letih

• Tridesetletna vojna (1618–1648): pogajanja so trajala približno 5 let (1643–1648), zaključena z Vestfalskim mirom.
  ➝ Dolžina zaradi številnih udeleženih držav in prepletanja političnih ter verskih interesov, kar je močno otežilo dogovor.

• Severna vojna (1700–1721): pogajanja so potekala le nekaj mesecev leta 1721, zaključena z Nystadskim mirom.
  ➝ Krajša, ker je bila Švedska vojaško izčrpana in poražena, zato ni imela veliko pogajalske moči.

• Ameriška osamosvojitvena vojna (1775–1783): pogajanja so trajala skoraj 2 leti (1782–1783), zaključena s Pariško pogodbo.
  ➝ Daljša, ker je šlo za mednarodno prepoznanje nove države, vpletene pa so bile tudi evropske sile (Francija, Španija, Nizozemska).

• Napoleonske vojne (1803–1815): Dunajski kongres je trajal približno 9 mesecev (1814–1815).
  ➝ Dolga razprava zaradi celovite preureditve Evrope in različnih interesov velikih sil.

• Krimska vojna (1853–1856): pariška mirovna pogajanja so trajala le 1 mesec (1856).
  ➝ Krajša, ker so bile vse strani vojska in finančno izčrpane, zato je bil interes za hiter dogovor velik.

• Prva svetovna vojna (1914–1918): pariška mirovna konferenca je trajala eno leto (1919–1920), Versajska pogodba pa je bila oblikovana po približno 6 mesecih.
  ➝ Dolga, ker je sodelovalo veliko držav in so bila odprta vprašanja ozemelj, reparacij in novih držav v Evropi.

• Druga svetovna vojna (1939–1945): ni bilo splošnega mirovnega sporazuma; posamezne pogodbe so sledile več let po vojni (z Japonsko 1951, z Nemčijo dokončno šele 1990).
  ➝ Dolgotrajna ureditev, ker so sile uvedle brezpogojno kapitulacijo in je bilo treba po vojni oblikovati nov mednarodni red (ZDA–ZSSR–hladna vojna).

• Vietnamska vojna (1955–1975): pariška mirovna pogajanja so trajala 5 let (1968–1973).
  ➝ Dolga zaradi ideološkega konflikta hladne vojne in nezaupanja med stranema; dogovor ni ustavil nadaljnjih spopadov.

• Vojna v Bosni in Hercegovini (1992–1995): končna faza v Daytonu je trajala 21 dni (1.–21. november 1995), rezultat je bil Daytonski sporazum.
  ➝ Krajša, ker je bil prisoten močan pritisk ZDA in mednarodne skupnosti, vojna pa je bila že pretežno izčrpavajoča za vse strani.

____________

* Pripravljeno z nekaj mučenja UI