Če sem mislil, da je ekonomska znanost problematična (zaradi problematičnih predpostavk), da je psihologija nagnjena k poneverjanju rezultatov in da več kot dve tretjini rezultatov študij na področju kemije ni mogoče replicirati, kaj naj si potem mislim o bombastičnih napovedih klimatskih znanstvenikov? Da se sistematično motijo, je očitno. Toda zakaj so nagnjeni k tem sistematičnim napakam in bombastičnim napovedim? Komu to koristi?
- 1969: “Everyone will disappear in a cloud of blue vapor by 1989.”
- 1970: “Urban citizens will need gas masks by 1985.”
- 1970: “Decaying pollution will kill all fish.”
- 1970: “An ice age is coming by 2000.”
- 1972: “Oil will run out in 20 years.”
- 1974: “Space satellites show a new ice age is coming fast.”
- 1976: “Scientific consensus: global cooling, famine imminent.”
- 1980: “Acid rain is killing life in lakes.” »
- 1989: “New York’s West Side Highway will be underwater by 2019.”
- 1989: “Rising sea levels will wipe out nations by 2000 if no action is taken.”
- 2000: “Children will no longer know what snow is.”
- 2005: “Manhattan will be underwater by 2015.”
- 2009: “Al Gore predicts an ice-free Arctic by 2014.”
DAMIJAN blog 
Komu koristi? Moje mnenje je, da sta”ekonomija” in “podnebna znanost” očitno zelo povezani. In če pobrskamo še malo nazaj, … kdaj in kje se je vse to začelo, zelo hitro pridemo do logičnega zaključka iz prejšnjega stavka. (čas Olofa Palmeja, Margaret Thatcher,…čas začetka “podnebnih konferenc” in kupovanja znanstvenikov v IPPC,…).
Všeč mi jeVšeč mi je
To je kar kompleksna tema. Eden od vidikov je seveda tudi financiranje znanstvenih raziskav s strani močnih korporacij, lobijev, think tankov na globalni ravni in njihovo preferiranje določenih rezultatov le teh. V tem smislu se lahko postavi vprašanje o dejanski neodvisnosti znanosti.
Všeč mi jeLiked by 1 person