Evropski politiki se pred petkovim srečanjem med Trumpom in Putinom sicer lahko repenčijo v stilu “o Ukrajini in evropski varnosti nič brez Ukrajine in evropskih držav za pogajalsko mizo” in Zelenski se lahko repenči, da ne bo pristal na nobeno žrtvovanje ukrajinskega ozemlja in da bo pristal zgolj na takšen mirovni sporazum, ki  Ukrajini “ponuja pot v Nato”. Toda v obeh primerih gre za halucinacije tistih, ki nimajo nobene pogajalske moči – evropske države ne morejo pomagati Ukrajini glede nadaljevanja vojne (ker lastnega orožja nimajo, ameriško pa, tudi če bi ga same plačevale, jim tudi nič ne pomaga več) in Ukrajina je de facto na bojnem polju že izgubila določena zgodovinsko ruska in pretežno rusko govoreča ozemlja in nikoli ne bo sprejeta v Nato (ker je to primarni razlog za vojno).

Ne Ukrajina in ne evropske države nimajo nobene pogajalske moči, zato niso za pogajalsko mizo. Za pogajalsko mizo sta državi, ki sta se v resnici spopadli na ozemlju Ukrajine. Američani (in ne Rusi) so se v tej vojni izčrpali in jo hočejo končati. Ukrajinski in evropski politiki sicer lahko sabotirajo izid petkovih pogajanj, toda v naslednjem krogu pogajanj čez nekaj mesecev bo situacija zanje bistveno slabša. Tudi če Američani po propadu pogajanj ne bodo dvignili rok in ukinili vojaške podpore (kar grozijo).

Ukrajinska obrambna fronta se razpada, v preteklih nekaj dneh so ruske sile naredile velik preboj mimo Pokrovska in so globoko za (eno in edino) ukrajinsko obrambno linijo. Ukrajinskim silam se dogaja to, kar se je ruskim zgodilo v Harkovu leta 2022. Spodaj sta dva bolj zanesljiva ukrajinska vira z zapisi glede ruskega preboja.

Zdaj se bodo zadeve na bojišču pospešile in od Pokrovska do Dnjepra je za ruske sile bolj ali manj odprto ozemje brez resnejše ukrajinske obrambe. Čez nekaj mesecev se bodo ukrajinske sile bojevale le še glede obrambe Kijeva. Če bi lekcija iz Istanbula iz marca 2022 kaj zalegla, bi se vojna v petek lahko efektivno končala. Vendar dvomim, da je lekcija zalegla.