John Burn-Murdoch v novi odlični zgodbi v Financial Timesu analizira, zakaj se je tako povečalo nezadovoljstvo mlajših odraslih v angleško govorečih državah, in to bistveno bolj kot v ostalih zahodnih državah:
Teorije, zakaj se to dogaja, so lahko različne, toda eden izmed ključnih dejavnikov je lahko dejstvo, da so se možnosti mladih do sredine njihovih tridesetih let v angleško govorečih državah glede dostopa do nepremičnin močneje poslabšala kot v ostalih zahodnih državah:
Slednje pa je posledica relativno slabšega ekonomskega položaja mladih odraslih v angleško govorečih državah glede na vrstnike v drugih zahodnih državah, kar se odraža v njihovi relativno večji izgubi zaupanja, da si bodo s trdim delom lahko zagotovili uspeh v življenju:
Zakaj je to bolj izrazito v angleško govorrčih državah? Zato ker imajo te države podoben neoliberalni ekonomski sistem, ki se odraža v “winner takes it all” kulturi in nizki redistribuciji – na prvi pogled nižji davki, vendar višji zasebni izdatki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in manjši socialni transferji. Slednje se izraža v visokem Gini koeficientu neenakosti oziroma v manjši razliki med Gini koeficientom, ki temelji na razpoložljivem dohodku in Gini koeficientom, ki temelji na dohodkih pred davki in transferji. (S kolegico Danijelo Lazović-Vuković imava nov paper na to temo, ki ga bom delil tukaj, ko bo objavljen v znanstveni reviji). V državah z neoliberalnim ekonomskim sistemom je tudi lastništvo stanovanjskega sklada bolj koncentrirana v rokah finančnih lastnikov. Posledica je dvojna – nižji razpoložljiv dohodek mladih odraslih ob višjih cenah nepremičnin. Posledično je tudi frustracija mlajših odraslih v teh državah, da si bodo s trdom delom lahko omogočili nakup lastne nepremičnine, kar je eden izmed simbolov uspeha v življenju, večja.
Primerjajte to s podatkom, da je na Kitajskem delež nepremičnin v zasebni lasti posameznikov, ki v njih živijo, kar 90 %. Kitajska je v preteklih treh desetletjih z načrtno vladno politiko izgradila več kot 100 milijonskih mest. Torej izgradila je nekaj sto milijonov stanovanj, ki si jih zaradi nizkih cen mlajši lahko privoščijo.
Posledica povečanih frustracij mlajših odraslih v angleško govorečih državah je seveda tudi zmanjšano zaupanje v ekonomski in politični sistem, večji nihilizem in povečana verjetnost, da volijo bolj ekstremno (da volijo populiste). Če kdo pričakuje revolt med mladimi, ga bo torej prej dočakal v “demokratičnih” angleško govorrčih državah kot pa v “avtoritarni, totalitarni itd.” Kitajski. Pa čeprav se ta upor zaenkrat kaže le v volilni abstinenci, povečani kriminaliteti, zmanjšani rodnosti, manjši rasti potrošnje in povišanih deležih glasov za populistične stranke.
Kdor ne poskrbi za prihodnost mladih, je izgubil dolgoročno bitko. Stabilnost je ključ za dolgoročno rast in razvoj. In zaupanje v sistem oziroma da bo sistem omogočil uspeh v življenju, je temelj stabilnosti.
______________
Vir slik: John Burn-Murdoch, Financial Times



You must be logged in to post a comment.