Tale komentar Dmitrija Trenina se zelo splača prebrati, ker daje uvid v rusko videnje poteka vojne v Ukrajini. Razmišljanje Trenina je zelo racionalno in daje vedeti, da si Moskva ne dela nobenih iluzij glede nadaljnjega poteka vojne v Ukrajini. Zaveda se, da bo vojna še dolga in da se bo v nadaljevanju spremenil samo plačnik dosedanje ameriške vojaške pomoči Ukrajini. Od zdaj naprej bodo za to plačevale članice EU prek kupovanja ameriškega orožja. Trump je to včeraj tudi zelo jasno povedal.
In ključno: Moskvi je kristalno jasno, da v tej vojni ne gre za Ukrajino, ampak za globalni spopad zahodnih držav, ki ne želijo izgubiti svoje dosedanje globalne hegemonije, z novim gospodarskim in političnim polom, ki se oblikuje okrog Kitajske. Takšna vojna ne more biti kratka niti lokalna. ZDA svojega položaja globalnega hegemona ne bodo predale brez popolnega spopada. Obamine-Trumpove-Bidnove-Trumpove trgovinske vojne so samo civilizirana oblika tega spopada.
__________
Besedna omahovanja sedanjega ameriškega predsednika so značilni slog Donalda Trumpa. Spremljati jih je treba, a ne precenjevati: ne v bolj ugodno ne v manj ugodno smer za nas. Razumeti moramo tudi, da Trump ni “car” Amerike in da je “Trumpovo revolucijo”, o kateri se je govorilo na začetku leta, očitno nadomestil Trumpov lastni razvoj v smeri zbliževanja z ameriškim establišmentom.
S tega stališča je smiselno pogledati vmesne rezultate naše »posebne diplomatske operacije« – šest telefonskih pogovorov med predsednikoma, pogajanja med zunanjimi ministri in pomočniki voditeljev držav za zunanjo politiko ter komunikacijo na drugih visokih ravneh.
Pozitiven del vključuje predvsem obnovitev dialoga med Rusijo in Združenimi državami, ki ga je prekinila administracija Joeja Bidna.
Pomembno je tudi, da ta dialog ni omejen le na razpravo o vojni v Ukrajini. Opredeljene so bile potencialne priložnosti za sodelovanje na številnih področjih, od geopolitike do prometa in športa. To trenutno ni zelo relevantno, vendar bi lahko bilo koristno v prihodnosti. Navsezadnje obnovljeni dialog pod Trumpom najverjetneje ne bo prekinjen, čeprav se bosta njegova intenzivnost in ton spremenila.
Dialog z ZDA je privedel do nadaljevanja pogajanj z ukrajinsko stranjo v Istanbulu. Sama pogajanja zdaj nimajo političnega pomena, izmenjave zapornikov pa so potekale brez njih. Pomembno pa je, da je dejstvo neposrednega stika s Kijevom okrepilo ključno tezo naše diplomacije o pripravljenosti Rusije na politično rešitev konflikta.
Te pridobitve so seveda tehnične in taktične narave.
Že od samega začetka je bilo očitno, da s Trumpom ne bo mogoče doseči dogovora o Ukrajini pod pogoji, ki bi zadovoljili ruske varnostne zahteve.
In seveda se nihče ne bi pogajal s Trumpom na račun ruske varnosti. Enako naivno bi bilo domnevati, da bi se Trump popolnoma “odpovedal” Ukrajini, se združil s Kremljem proti Evropski uniji in šel na “novo Jalto” v obliki prenovljene velike trojice, ki jo že sestavljajo ZDA, Rusija in Kitajska.
Torej, list je obrnjen. Kaj sledi? Trump bo verjetno podpisal nove sankcije in jih uveljavil, vendar bo ohranil možnost, da jih uporablja po lastni presoji. Novi ukrepi bodo sicer povečali nestabilnost svetovne trgovine, vendar ne bodo vplivali na rusko politiko. Trump bo Ukrajini prenesel preostalo orožje iz “Bidenovih paketov” in bo morda prisiljen dodati nekaj “svojega”, vendar bo večina vojaške pomoči Kijevu v prihodnje prihajala iz Evrope ali prek Evrope (Berlin in drugi bodo kupili ameriške sisteme in jih prenesli Ukrajincem). Združene države bodo Ukrajini še naprej posredovale obveščevalne podatke, ki so ključni za izvajanje napadov, zlasti globoko na ruskem ozemlju.
Vojna se ne bo končala leta 2025. Ne bo se končala niti po koncu vojaških akcij v Ukrajini.
Zavedati se moramo, da sedanji konflikt ne nanaša na Ukrajino kot tako.
To je (zaenkrat) posredna vojna Zahoda proti Rusiji. In ta konfrontacija je del svetovne vojne, ki že poteka, v kateri se Zahod bori za ohranitev globalne hegemonije. Ta vojna bo dolga in ZDA – s Trumpom ali brez njega – bodo ostale naš nasprotnik. V tem boju za nas ni na kocki status Ukrajine, temveč obstoj Rusije.
Dmitrij Trenin je nekdanji namestnik direktorja Carnegie Moscow Center in sedanji direktor Inštituta za svetovno vojaško gospodarstvo in strategijo na Nacionalni raziskovalni univerzi Višja šola za ekonomijo.
Vir: Komersant
* Prevod s pomočjo UI
Hvala što ste podelili ovaj komentar, kolega. Sećam Trenina još iz mojih dana u Rusiji kao izuzetno pametnog analitičara.
Všeč mi jeVšeč mi je