Včeraj me je zintrigiral spodnji graf, ki kaže veliko luknjo v iznajdbah v času zgodnjega krščanstva v starem srednjem veku:

Zanimiv graf https://t.co/cvNyyEzOfQ

— Joze P. Damijan (@jdamijan) June 29, 2025

Spodaj je slika s ključnimi iznajdbami v obdobju 3000 pred Kristusom in 2000 let po Kristusu (generirano spomočjo UI):

Če na podlagi te tabele naredimo graf z intervali po 500 let, se v Evropi (vključno z nekdanjo staro Grčijo in rimskim imperijem) v obdobju po propadu rimskega imperija resnično pokaže velika tehnološka luknja:

Kateri so razlogi za to “črno luknjo” in ali so povezani s krščansko religijo? V bistvu gre za “črno luknjo” po propadu Rimskega cesarstva, kar je rezultiralo v političnem kaosu majhnih kraljestev na območju Evrope in gospodarskem kolapsu. Svoje je naredila še krščanska teokratska oblast, ki se je fokusirala na prepisovanje religioznih besedil, namesto na znanost. Toda medtem ko sta v “mračnem srednjem veku” v krščanski Evropi znanost in tehnologija povsem zamrli, sta v ostalih civilizacijah (kitajska, arabska) znanost in tehnologija cveteli. V Evropi sta obe zaceveteli šele z renesanso in ponovno vzpostavitvijo kulturnih in gospodarskih stikov z neevropskimi civilizacijami, ki so omogočili izmenjavo idej. Spodaj je razlaga, generirana s pomočjo UI.

Do t.i. “črne luknje” v iznajdbah in znanstvenih odkritjih v obdobju zgodnjega srednjega veka (približno med letoma 500 in 1000 n.š.) – znanem tudi kot mračni srednji vek – je prišlo zaradi več sočasnih zgodovinskih, političnih in kulturnih dejavnikov, ki so zavirali razvoj znanosti, tehnologije in inovacij, zlasti v krščanski Evropi:

1. Razpad Rimskega imperija in izguba infrastrukture

• Politični kaos: Propad centralizirane rimske uprave (476 n. št.) je povzročil fragmentacijo Evrope na majhna, med seboj vojskujoča se kraljestva.
• Ekonomski kolaps: Izguba trgovskih poti, monetarnega sistema in javnih del (akvedukti, ceste) je onemogočila razvoj zahtevnejših tehnologij.
• Primer: Rimski beton (izum 2. stoletja pr. n. št.) je bila tehnologija, ki jo zahodna Evropa ni mogla več reproducirati do 15. stoletja.
• Mnoga mesta so bila opustošena, univerze in knjižnice uničene ali zaprte.

2. Fevdalna razdrobljenost in militarizacija družbe

• Po propadu centralne oblasti so se evropske družbe razdrobljene v lokalne fevde, kjer je bil glavni poudarek na vojaški moči in preživetju, ne na znanosti ali tehnološkem napredku.
• Večina ljudi je živela na podeželju, brez dostopa do formalnega izobraževanja.

3. Vpliv krščanske Cerkve

• V zgodnjem srednjem veku je katoliška cerkev postala osrednja sila v intelektualnem življenju, vendar je pogosto zavirala znanstveno radovednost, če je ta ogrožala cerkveni nauk.
• Zgodnjekrščanske avtoritete so pogosto dajale prednost teološkemu premišljevanju pred empiričnim raziskovanjem sveta.
• Antični grški in rimski znanstveni spisi so bili pogosto prezrti ali izgubljeni, dokler jih kasneje niso ponovno odkrili v arabsko-islamskem svetu.

• Izjema na Vzhodu: Bizantinsko cesarstvo (krščansko) je ohranilo napredne tehnologije (npr. “grški ogenj”, arhitekturo).

4. Omejen dostop do znanja

• Uničenje knjižnic: Državne in verske knjižnice (npr. Aleksandrijska knjižnica) so bile opustošene med vojnami in migracijami.
• Pismenost samo v cerkvi: Samostani so postali edini centri pismenosti, vendar so se osredotočali predvsem na prepisovanje religioznih besedil, ne pa ustvarjanju novih znanstvenih teorij ali tehničnih izumov.
• Izguba grških besedil: Večina Aristotelovih, Hipokratovih in Arhimedovih del je bila shranjena le v Bizancu in islamskem svetu – ne na Zahodu.

5. Stalna varnostna ogroženost

• Evropa se je spopadala z vpadi barbarskih plemen, vikinškimi napadi, in kasneje tudi muslimanskimi osvajanji v Španiji in Sredozemlju.

• Bolezni: Justinijanska kuga (541–750 n. št.) je zdesetkala prebivalstvo, kar zmanjšalo delovno silo in inovativnost.

• V teh pogojih je bilo vlaganje v znanost in tehnologijo drugotnega pomena.

6. Ohranitev znanja v islamskem svetu

• Medtem ko je Evropa tonila v mračni vek, je islamski svet (Bagdad, Kairo, Córdoba) postal nosilec napredka: prevajali so antične spise, razvijali matematiko, astronomijo, medicino in inženirstvo.
• Del tega znanja se je v Evropo vrnil šele v času križarskih vojn in preko stikov z islamsko Španijo, kar je omogočilo ponovni zagon znanstvenega mišljenja v poznejšem srednjem veku in renesansi.

Zaključek:

T.i. črna luknja v iznajdbah v krščanski Evropi ni bila rezultat pomanjkanja intelektualne sposobnosti, temveč kombinacije politične nestabilnosti, cerkvenega nadzora, izgube izobraževalnih struktur in socialnih prioritet, usmerjenih v preživetje in religijo. Preboj se je zgodil šele z renesanso, ko je Evropa ponovno vzpostavila stik z antičnim znanjem, pospešila prevode in vzpostavila nove institucije znanja.