Evropski norosti ni videti konca. Na zadnjem zasedanju Nata so evropske članice Nata ponovno kot kure počepnile pred Trumpom in se podredile njegovemu diktatu, da letne izdatke za obrambo dvignejo na 5 % BDP. S tem so se odpovedale razvoju in blaginji ter se predale finančnim špekulantom.

Evropske članice Nata, ki so lani porabile v povprečju 1,5 % BDP za obrambne izdatke, naj bi te izdatke več kot potrojile (na 5 % BDP) postopno do leta 2035. Pri čemer naj bi šlo 3,5 % BDP za osnovno obrambo, kar trenutno zajema stari cilj 2 % BDP. Dodatnih 1,5 % BDP pa naj bi šlo za širše naložbe, povezane z obrambo in varnostjo – kot so prilagoditev cest, mostov in pristanišč za uporabo vojaških vozil ter za kibernetsko varnost in zaščito energetske infrastrukture.

Vse države EU so lani skupaj namenile za obrambo 326 milijard evrov (1,9 % BDP EU). Dvig izdatkov za obrambo na 5 % pomeni, da bi glede na BDP iz leta 2024 morali izdatke za obrambo v EU dvigniti na 895 milijard evrov oziroma za dodatnih 569 milijard evrov letno. To v 10 letih pomeni 5,700 milijard evrov (po cenah iz 2024).

Problem teh številk je, da so samo številke. Številke brez konkretnih programov. Številka – 5 % BDP – ni nastala na osnovi kalkulacij evropskih potreb po dodatni oborožitvi, vlaganjih v vojaške tehnologije in dodatno vojsko, pač pa jo je Trump izsesal iz prsta. Lahko bi rekel 3 %, lahko bi rekel 7 % BDP. Lahko bi rekel katerokoli številko in države EU bi počepnile kot kure in pristale nanjo.

Marca sem naredil analizo, kaj bi EU glede oborožitve potrebovala, da bi se ustrezno vojaško osamosvojila od ZDA, pri čemer sem upošteval, da bi povečala vojaške zmogljivosti najmanj za polovico, ponekod pa celo podvojila. To bi denimo pomenilo dodatnih 300 jedrskih konic, dodatnih 3.000 najnovejših tankov tipa Leopard 2, dodatno letalsko floto, okrepljeno s 500 vrhunskimi lovci tipa Rafale ali Eurofighter, protizračno obrambo, podprto s 200 zmogljivimi sistemi tipa IRIS-T SLM, ki bi varovali evropski zračni prostor in dodatnih 700 tisoč vojakov v borbeni pripravljenosti.

Preračunamo po javno dostopnih cenah, bi skupni strošek teh nabav v naslednjih desetih letih znašal okrog 225 milijard evrov. K stroškom nabave je treba prišteti še 8,5 milijard evrov za usposabljanje posadk, 225 milijard evrov za vzdrževanje in logistiko, 105 milijard evrov za strelivo in bojna sredstva (rakete, granate, interceptorji) ter 350 milijard evrov za plače in stroške za dodatnih 700 tisoč vojakov. Skupni stroški oboroževanja Evrope v 10 letih bi tako znašali okrog 910 milijard evrov, kar pomeni približno 5,1 % BDP EU v desetih letih oziroma 0,51 % letno.

Vidite razliko? Če upoštevamo samo strogo vojaški del Trumpove povišane številke za obrambne izdatke, zahtevani dodatni izdatki (iz sedanjih 1,9 % na 3,5 % BDP EU) pomenijo dodatnih 300 milijard evrov letno za obrambo, čeprav bi za učinkovito obrambo Evrope zadostovalo le dodatnih 91 milijard evrov letno. Kam naj bi šlo ostalih 210 milijard evrov letno oziroma 2.100 milijard evrov v desetih letih?

Neumno vprašanje. Seveda bodo te enormne vsote denarja šle za ameriško orožje in ameriške in izraelske tehnologije. V tem je ves catch Trumpovega izsiljevanja.

Povečanje izdatkov za (predvsem ameriško) orožje seveda pomeni, da bo bodisi treba zmanjšati izdatke za razvoj ter za socialo in družbeno infrastrukturo (vrtci, šole, zdravstvo) ter prometno infrastrukturo, ali pa se zadolžiti vsako leto za dodatne 3 % BDP.

No, in tukaj nas čakajo krokarji. Evropski BDP stagnira že 3 leta, že pred tem pa je bila rast desetletje in pol mizerna in nobene možnosti ni, da bi EU odplačala ta dodatni dolg z višjo rastjo BDP. Sploh pa, ker bo večina dodatnih izdatkov šla za nakup ameriške in izraelske vojaške opreme in tehnologij in ker so multiplikatorji izdatkov za vojaške namene ekstremno nizki. Po ocenah OECD je multiplikator izdatkov za obrambo okoli 0,6. To pomeni, da 1 milijarda evrov za orožje generira le 600 milijonov evrov BDP. Za primerjavo: enaka vsota vložena v infrastrukturo ali gradnjo šol ima multiplikator med 1,5 in 2,5.

Javne finance držav EU so že zdaj izven fiskalnega okvirja. Torej se bodo zaradi dodatnih 3 % BDP za orožje še povečali deficiti držav in finančni špekulanti bodo z užitkom napadli države EU zaradi ocene, da so ti deficiti in dodatni dolg nevzdržni. Predstavljajte si veselico finančnih špekulantov, ko bodo lahko začeli navijati donose na obveznice EU držav.

Evrope ne bo sesul Putin, ampak finančni trgi. Kot v desetletju po finančni krizi. Naši politiki so pravkar podpisali hudičevo pogodbo z njimi.

Namesto k ZDA, ki seveda favorizira vojaške izdatke, da lahko vzdržuje svojih 874 baz v več kot 80 državah in financira svoje vojne, bi se evropske države morale ozreti h Kitajski. Kitajska goji miroljubno politiko na podlagi maksime »make trade not war« in vlaga bistveno več v razvoj (2,6 % BDP) kot za vojaške namene (1,5 % BDP). To nakazuje kitajsko strateško usmeritev v dolgoročni razvoj in tehnološko moč. V EU sta zadnji številki 1,9 % za obrambo in 2,1 % BDP za razvoj. V bodoče pa naj bi se evropski izdatek za vojaške namene skoraj potrojil, na škodo vlaganj v razvoj in družbeno infrastrukturo To pomeni, da so se evropski politiki odločili za dolgoročno stagnacijo in nazadovanje Evrope.

Kako je možno, da so vsem evropskim politikom odpovedali možgani? Kako je možno, da so se povsem prodali ameriškim interesom in pozabili na interese Evropejcev, ki so jih izvolili?

_________

* Izvorno objavljeno v Dnevniku