Predstavljajte si, da v sedanji vojni situaciji vodite Iran. Da ste oseba, ki ima moč odločati o prihodnosti svoje države. V tej situaciji imate glede strateške varnostne situacije vaše države pred seboj tri opcije:

1. Ponovno popustite pod ameriškim pritiskom, ne maščujete se za ameriške napade, sedete za pogajalsko mizo in pristanete na to, da opustite program bogatenja urana. V zameno za delno sprostitev ameriških sankcij. V tem primeru ste še naprej ranljivi pred izraelskim stalnim ogrožanjem vaše varnosti. 
2. Zavedate se, da je posedovanje jedrskega orožja edina kredibilna grožnja Izraelu, da preneha z ogrožanjem vaše varnosti, zato pristanete na ponudbo tretjih držav po posredovanju jedrskih konic. Glede na opcijo 1 tvegate veliko eskalacijo in ameriški napad ter usodo Iraka in Libije, vendar se zavedate, da bo po uporabi prve jedrske rakete, vojaški pritisk na vašo državo bistveno popustil (in se začel diplomatski). Tako kot se nihče ne upa hecati s Severno Korejo. Razen v vicih.
3. Zavedate se, da je posedovanje jedrskega orožja edina kredibilna grožnja Izraelu, da preneha z ogrožanjem vaše varnosti, zato nadaljujete s pridobivanjem obogatenega urana do zadostnih količin in v “tednu ali dveh” (kot pravi izraelska propaganda) izdelate jedrsko bombo in jo testirate. Tvegate veliko eskalacijo in ameriški napad, vendar se zavedate, da bo po prvem testu vojaški pritisk na vašo državo bistveno popustil (in se začel diplomatski).

Za katero opcijo bi se odločili?