Verjeten scenarij eskalacije konflikta na Bližnjem vzhodu

Kljub temu, da so ameriške obveščevalne agencije marca 2025 ocenile, da Iran ne gradi jedrske bombe, kar je v Kongresu predstavila Tulsi Gabbard, Director of National Intelligence, je Izrael “preventivno” in nesprovocirano napadel Iran. Po začetnem šoku, kot posledice nepazljivosti zaradi procesa pogajanj z ZDA, se je Iran silovito odzval in z efektivno strategijo (saturacija izraelskega protiraketnega ščita z zastarelimi balističnimi raketami v kombinaciji z novimi hipersoničnimi raketami) precizno raketiral izraelske strateške vojaške, obveščevalne in infrastrukturne objekte. Do te stopnje, da je ameriški predsednik Donald Trump sinoči predčasno zapustil srečanje skupine G7, da bi se sestal s svojim nacionalnim varnostnim svetom. Trump se je ob tem obregnil ob francoskega predsednika Macrona, češ da ni zapustil srečanja zaradi “vzpostavitve premirja”, pač pa zaradi “nečesa veliko večjega”. Glede na včerajšnje strateške premike ameriških strateških bombnikov, letalonosilk in letalskih tankerjev v smeri Bližnjega vzhoda se obeta se nova velika vojna na Bližnjem vzhodu.

Nekakšna operacija Irak 2. Razlogi zanjo so podobno sfabricirani (izmišljeni, izsesani iz prsta) kot v primeru Iraka in njen cilj je – kot v primeru Iraka – “zamenjava režima”. Najbolj verjeten scenosled dogodkov je zato naslednji:

  1. ameriške sile bodo začele simultano raketirati iransko protizračno obrambo, lansirne silose iranskih raket, iranske jedrske kapacitete in iransko energetsko infrastrukturo,
  2. v naslednjem koraku bodo ameriške sile sistematično bombardirale (carpet bombing) Teheran in druga večja mesta,
  3. simultano bodo ciljali poveljevalne institucije, da bi obglavili iransko vodstvo,
  4. iranske sile bodo v začetni fazi z raketiranjem ameriških oporišč na Bližnjem vzhodu (Katar, ZA Emirati, Oman, Irak) in ameriških letalonosilk poskušale poškodovati ameriško vojaško infrastrukturo,
  5. hkrati bodo iranske sile z raketiranjem tankerjev zaprle Hormuško ožino in zaprle ključni del tranportne poti za nafto in plin iz Bližnjega vzhoda,
  6. morda se bodo iranske sile v skrajni sili zatekle tudi k morebitni uporabi še nerazkritega orožja (morda celo jedrskega), kar bi pripeljalo do jedrske eskalacije in uničenja tako Izraela kot ključnih mest Irana,
  7. Rusija in Kitajska se, razen z diplomatskimi pozivi k ustavitvi ognja, ne bosta vmešavali v ta konflikt,
  8. morda bodo ZDA kratkoročno dosegle taktično zmago in prisilile iransko vodstvo (kar bo ostalo od njega) h kapitulaciji, dolgoročno pa ZDA ne morejo obvladovati Irana. Tudi po morebitni zamenjavi režima. Sledil bo nov Afganistan in Irak.

V primeru opisanega scenosleda bodo cene nafte in plina spet poletele v nebo. Koristi od tega bodo imele predvsem ZDA in Rusija in druge nearabske izvoznice nafte in plina. Največ škode bo (ob Iranu in Izraelu) imela predvsem Kitajska zaradi višjih cen energentov in ker bo morala najti nadomestne količne nafte za izgubljene dobave iz Irana. Vendar nič takega, kar bi Kitajsko destabiliziralo in spravilo iz njenega kurza prevzema gospodarske dominacije sveta. In seveda Evropa, ki bo zaradi dviga cen energentov še naprej stagnirala in postala še bolj gospodarsko in politično irelevantna.

Ves preostali svet bo v šoku tiho analiziral dogajanje. Nevladne organizacije (tiste, ki niso na plačilni listi Sorosa) bodo protestirale in tudi kakšna vlada se bo sramežljivo oglasila. Vendar pa nihče ne bo motil nove ameriške agresije, katere namen razumejo samo v Washingtonu in Tel Avivu in ki jo podpira in financira veliki kapital z lastniki židovskega porekla.

Edina možna potencialno dobra posledica te sfabricirane in absolutno neumne vojne je, da bo to morda zadnja velika intervencija ZDA. V tem konfliktu se bodo ZDA močno izčrpale, dodatno močno zadolžile, ostale brez zaveznikov in predvsem dokončno izgubile gospodarsko vojno s Kitajsko. Kitajska bo postala nov globalni gospodarski hegemon brez izstreljenega strela. ZDA pa bodo le še sila regionalnega pomena.

In lahko se zgodi, da bo v procesu eskalacije tega konflikta Izrael podvržen totalnemu uničenju.

Odprli so steklenico, iz katere je ušel duh sovraštva in vojne, ki lahko uniči njih same.

En odgovor

  1. Ne strinjam se s sedmo točko Jožetovih predvidevanj!

    Zakaj? Rusija in Kitajska ne bosta mirno opazovali dogajanj na bližnjem vzhodu, kje se je že vpletla Amerika. Vsako od teh držav je demokratična Amerika udarila, oškodovala ali omejevala (kakor  hočete) že v daljšem obdobju prej, vendar ne tako, da bi se Ameriki kaj resnega zgodilo. Sedaj bo priložnost da Amerika kaj dobi »po piskru«.

    Zlasti Rusija ima z Ameriko odprte račune na vojaškem področju, iz vojne v Ukrajini. Amerika je močno oškodovala Rusijo pri čemer se je sama želela okoristiti. Praktično je bila Amerika udeleženec vojne, zlasti na informacijskem in elektronskem področju. Sama pa ni utrpela nobene škode, samo zaslužke vojnih dobičkarjev. Tâko stanje lepo kliče po ruskih dejanjih »milo za drago«, na katere Amerika ni pripravljena. V vojni je takih priložnosti veliko in se ne pokažejo takoj. Kaže da se bo odigrala podobna zgodba kot v Ukrajini, kjer pa Rusija ne bo tepena, udarci pa bodo padali po Ameriških silah, ki so tja demokratično  poslane. Iran se je od Iraške vojne gotovo nekaj naučil, in ne bo čakal da se Ameriške sile demokratično razporedijo v bližini. Dovolj bi bilo že ustvariti zmedo z elektronskim delovanjem na škodo Ameriških sil, za kar so Rusi svojo usposobljenost že dokazali v Ukrajini.

    Kitajska pa je bila veliko oškodovana npr. s prisilno (beri: pod ceno) prodajo svojih lastniških deležev v ameriških podjetjih. Kitajci jim česa podobnega niso mogli vrniti v smislu obratnega škodnega udara, sedaj pa imajo priložnost. Najbrž se vojaško ne  bodo neposredno vmešali, bodo pa »v ozadju« pomagali Iranu.

    Liked by 1 person