Trumpova kapitulacija pred Kitajsko

Na vse ameriške protekcionistične ukrepe (od prepovedi izvoza tehnoloških izdelkov in čipov, črne liste kitajskih podjetij, …, do astronomskih carin na kitajske izdelke) je Kitajska reagirala zgolj z dvema – z recipročnimi carinami in s prepovedjo izvoza mineralov redke zemlje. Magneti iz slednjih so ključna sestavina vseh tehnoloških izdelkov in avtomobilov (elektro motorji itd.). In Kitajski je s tem uspelo zaustaviti ameriško avtomobilsko industrijo in proizvodnjo elektronskih naprav. Bolj kot je Trump navijal carine in tehnološke prepovedi, bolj je Kitajska vztrajala pri začetnem izhodišču, da je pogoj za pogovore, da ZDA odpravijo vse nove ovire. Trumpu na koncu ni preostalo nič drugega, kot da svoje podrejene pooblasti, da v pogajanjih ponudijo odpravo tehnoloških omejitev.

Kitajska ima dobre karte, Trump pač ne. Kljub temu, da se je maja kitajski izvoz v ZDA zmanjšal za tretjino (34 %), pa se je agregatni kitajski izvoz povečal za 4.8 % in kitajski mesečni izvozni presežek se je povzpel na rekordnih 100 milijard $. Slednje pomeni potencialno nov letni rekord Kitajske v trgovinskem presežku (lani je znašal 1,000 milijard $).

In Kitajski ni treba pristati na nobena ameriška izsiljevanja ali obljube. Kajti Xi Jinping lahko v kateremkoli trenutku ugasne ameriško industrijo.

En odgovor

  1. Pred dnevi nam je predstavnik ene največjih svetovnih korporacij v avtomobilski industriji rekel naslednje:

    “Imamo še za 3 mesece rezerv redkih zemelj in smo ena od rekih korporacij, ki ima tako velike rezerve. če Kitajci ne sprostijo administrativnih ovir za izvoz redkih zemelj (izvoz ni uradno prepovedan, je pa pod izvoznim režimom dovoljenj, ki se izdajajo izjemno počasi) bomo prisiljeni ustaviti proizvodnjo.”

    Izjava lepo kaže kako prosti trg ne more uravnavati strateških zadev držav. Brez državnega planiranja prej ali slej pridemo v podobne situacije : od rekih zemelj, vojaške proizvodnje, solarnih panelov, elektronike, ikmetijstva, td….

    Liked by 3 people