Tako daleč smo prišli glede svobode izbire in politične avtonomije članic EU
Monthly Archives: maj 2025
Trumpov uboj “mračnega dogovora”
Globalno liberalno gospodarstvo, kot smo ga poznali do sedaj, je lahko delovalo samo na podlagi implicitnega dogovora, da ZDA s svojim velikim trgovinskim deficitom posrkajo proizvodne izvozne presežke neto izvoznic (Japonske, držav EU, Kitajske, Mehike, Vietnama in še nekaj “tovarniških držav”) v zameno, da slednje svoje finančne presežke iz tega naslova transferirajo v nakupe ameriških vrednostnih papirjev in nepremičnin. Drugače rečeno, globalno liberalno gospodarstvo je lahko delovalo le tako, da so države neto izvoznice financirale ameriški trgovinski deficit. En kitajski diplomat je ta implicitni dogovor opisal kot “mračni dogovor” (Dark deal). In s tem mračnim dogovorom so bili vsi srečni – države neto izvoznice in ameriški tehnološki in casino kapitalisti. Dokler zadeva ni počila na točki, ko je ameriški nekdanji srednji razred, ki je v tem procesu izgubil nekoč dobro plačane in sindikalno zaščitene službe v industrijskih podjetjih poiskal zatočišče pri – najbolj neverjetno možnem zaščitniku – Donaldu Trumpu. Ki se je odločil, da to globalno liberalno gospodarsko ureditev razmontira.
Ni čisto jasno, zakaj in kaj lahko iz tega nastane, vsaj meni ne, vendar dejstvo je, da ga Trump želi ubiti in razmontirati. Toda s smrtjo mračnega dogovora prihaja tudi smrt političnega centra, ki je svoj obstoj utemeljeval v multilateralni globalni liberalni ureditvi. Z njenim koncem prihaja vzpon ekonomskega in posledično tudi političnega nacionalizma, seveda pod taktirko strank, ki so zelo oddalajene od političnega centra.
Če vam diši po začetku 1930. let, takoj po finančnem kolapsu in ameriškem protekcionizmu (Smoot-Hawleyev zakon iz 1930), razpadu globalne liberalne gospodarske ureditve in posledičnem vzponu fašističnih strank, morda tudi je kaj na tem. Prezgodaj je za delanje sklepov, toda problem je, da je, ko vzorec že zaznamo v polni jasnosti, že prepozno.
Spodaj je dober opis tega tega “mračnega dogovora” s strani Yanisa Varoufakisa.
Uredništva zahodnih medijev, lahko vas je sram
Uredništvo Financial Timesa, največjega poslovnega časopisa, je danes naredilo častno gesto in postavilo ogledalo vsem zahodnim vladam in posredno tudi medijem.
Sramotna je tišina zahodnih vlad (in medijev), ki trdijo, da delijo iste vrednote z Izraelom, da niti z besedico niso obsodile izraelskega genocida v Gazi. Torej, kakšne vrednote gojijo politične elite zahodnih držav? Enake kot Hitler, ko se je lotil genocida nad Židi in Slovani?
Smrt zmerne desnice in levice
Včerajšnji zaplet v nemškem Bundestagu, ko predestinirani novi kancler Friedrich Merz iz zmerno desne CDU/CSU ni dobil večinske podpore za izvolitev za kanclerja v prvem krogu glasovanja, je mnoge presenetila. Kajti podpore ni dobil niti od glasov iz lastne koalicije. Toda ta zaplet ni presenečenje, pač pa je – kot je pred dvema dnevoma lepo opisal kolumnist in avtor knjige o smrti nemške industrije (“Kaput”) Wolfgang Münchau – del širšega, desetletnega trenda izgube legitimitete zmerne desnice v Evropi. Izguba legitimitete zmerne desnice se je zgodila v večini zahodne Evrope – od Nizozemske, Italije, Francije, Avstrije, … do Nemčije.
Pomembno pa je razumeti, zakaj so lolilci izgubili zaupanje v zmerno desnico, ki je vedno veljala za steber zahodne politike – glas malih podjetij, kmetov, manjših mest, vasi in premožnih predmestij. Predstavljala je motor globalizacije in zagovornico prostega pretoka kapitala, blaga in ljudi. Stala je ob boku transatlantskemu zavezništvu in v Evropi odločno podpirala evropsko integracijo. V zadnjem desetletju pa ta model razpada. Njeni tradicionalni temelji so vse bolj v medsebojnem nasprotju. Podpora globalizaciji in odprtim mejam je povzročila nezadovoljstvo volilcev zaradi povečanja neenakosti in prevelikega števila priseljencev. Podpora EU danes pomeni tudi podporo strogi regulaciji, ki pogosto duši mala podjetja in obremenjuje kmete. Podpora EU danes pomeni podporo nadaljevanju nesmiselne vojne v Ukrajini, katere ceno v obliki gospodarske stagnacije, inflacije in dragih energentov plačujejo volilci.
Problem je, da se zmerna desnica v svoji brezrezervni podpori globalizaciji in evropski integraciji nikoli ni potrudila razumeti celotnih učinkov, ki jih obe “-ciji” prinašata za “navadne ljudi”. Prvič, ni se potrudila razumeti tega, kar sva v nedavno objavljeni raziskavi pokazala s kolegico – da globalizacija in tehnološki napredek jemljeta tradicionalne službe in povečujeta neenakost in da so se zgolj države z večjo redistribucijo (progresivnimi davki in socialnimi transferji) in večjo zaščito delovnih mest izognile drastičnemu povečanju neenakosti. Namesto tega je zmerna desnica na oblasti poslušno sledila neoliberalizmu iz Bruslja in mednarodnih organizacij, ki so forsirali restriktivno fiskalno politiko (in s tem krčenje socialnih transferjev) in liberalziacijo trga dela. In drugič, zmerna desnica se ni potrudila razumeti tega, kar so pokazale raziskave od leta 2016 naprej in kar je pokazala tudi najina raziskava s kolegom – da povečana neenakost, povečana brezposelnost in povečan pritok priseljencev polnijo jadra desnim pospulističnim strankam.
Če želiš narediti gospodarski samomor, delaš natanko to, kar počne EU
Energetiko daš v roke zeleno-rdečim političnim šarlatanom, da zanesljive in poceni vire energije zamenjaš z energetsko revnimi, občasnimi in od vremena odvisnimi viri ter s tem podvojiš cene elektrike za prebivalstvo in gospodarstvo. Uvedeš CO2 kupone, da dodatno ubiješ energetsko intenzivne panoge. Reguliraš, reguliraš, reguliraš. Preprečuješ državne pomoči perspektivnim podjetjem. In tako, ukrep za ukrepom, priskutiš podjetjem investicije doma in jih prisiliš, da preselijo proizvodnjo v bolj prijazno okolje. Kjer imajo, med drugim, tudi za polovico cenejšo elektriko. Nato uvedeš še sankcije proti samemu sebi, da se znebiš poceni ruskega plina. In sporočiš podjetjem, da bo po 2027 veljala popolna prepoved uvoza ruskega plina. Tako prisiliš še preostala energetsko intenzivna podjetja, da zaprejo vrata ali da preselijo proizvodnjo v države s cenejšim plinom in elektriko. EU je edina regija na svetu, ki je med 2015 in 2024 zmanjšala porabo elektrike. Ker se je sesula industrija, temelj gospodarstva, in ker se ni razvil tehnološki sektor, ki prav tako potrebuje zanesljivo oskrbo in poceni energijo.
Hkrati pa bluziš in delaš strategije o konkurenčnosti, naprednih materialih in tehnološkemu liderstvu.
Le kako smo dovolili, da nas vodijo takšni šarlatani in škodljivci?
Dan za Covid zarote, retrospektiva
Marko Golob
Nekaj podobnega sem vam pisal v komentarjih na ta blog v vezi Covid-a pred 5, 4, 3 leti.
Veste kaj je zanimivo pri “teorijah zarote”? Da se uresničujejo z neverjetnim procentom. In Covid je neverjetno umazana zgodba. Lepo pokaže kaj vse je pripravljena narediti globalistična elita, da bi uresničila svojo agendo,
Za tiste, ki so zamudili moje komentarje pred leti.
Covid je bil specifično narejen, najprej kot SARS kot virus, ki je specifično napadal severno vzhodno azijsko populacijo (Kitajska, Koreja, Japonska) oz. njeno genetsko posebnost, da ima nekoliko več ACE receptorjev in da je zato za ta virus bolj dojemljiva.
Kako zanesljiv je slovenski elektroenergetski sistem?
Po električnem mrku v Španiji in Portugalski prejšnji teden je postalo izjemno aktualno vprašanje zanesljivosti elektroenergetskih sistemov v pogojih visokega deleža nestanovitnih virov energije (sončne in vetrne elektrarne), ki so revne tako iz vidika energetskega donosa kot iz vidika inercije za sistem. Zanesljivost sistema (v smislu njegove zadostnosti) v energetski stroki običajno ocenjujejo z metodo pričakovanosti izgube napajanja (LOLE – Loss of Load Expectation).
Pričakovanost izgube napajanja opredeljuje časovni interval, v katerem predvidena proizvodnja na verjetnostni način v določenem obdobju ne more pokriti porabe. Drugače rečeno, metoda LOLE podaja število ur v letu, ko verjetnostno ne moremo pričakovati pokrivanja porabe, torej ko lahko pride do izpada omrežja. V Evropi sicer ni enotnega kriterija glede kritične vrednosti LOLE. Nekaj časa je elektroenergetski sistem veljal za zanesljiv, če je veljalo: LOLE < 10 h/leto. Poenotenje kriterija pričakovanosti izgube napajanja navzdol na 0.1 dan/leto, (kar pomeni 2.4 h/leto) ni bilo uspešno. V splošnem pa so glede zanesljivosti sistema vrednosti LOLE okrog nekaj ur na leto akceptirane kot primerne.
Leta 2021 so na Fakulteti za elektrotehniko naredili analizo zanesljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije (EESS), katere osnovni namen je bil ovrednotiti prvo verzijo NEPN (iz 2020) iz vidika zanesljivosti sistema ob vključevanju povečanega deleža nestanovitnih OVE virov v EES. Spodaj je povzetek analize, ki ga lahko na kratko povzamem v petih točkah:
- Konfiguracija slovenskega EES iz leta 2019 je z vrednostjo LOLE 1.72 zelo zanesljiva.
- Vključitev JEK2 v EESS bi zanesljivost sistema močno povečala (LOLE se zmanjša iz 1.72 na 0.44).
- Zaprtje NEK bi zanesljivost slovenskega EES drastično poslabšalo (na nesprejemljivo vrednost LOLE 696 ur/leto).
- Povečan delež nestanovitnih OVE v EESS bi močno poslabšal zanesljivost sistema. Ob delovanju NEK in pri 30 % deležu OVE do leta 2028 bi se LOLE vrednost poslabšala na 8.74, pri 40 % deležu OVE do leta 2030 bi se LOLE poslabšal na 127, do leta 2040 pa kar na 478 ur/leto. V sistem bi bilo potrebno (kljub NEK) dodati rezervne kapacitete plinskih elektrarn s kapaciteto najmanj 600 MW.
- Teoretično naj bi bilo možno doseči zanesljivost EESS do 75 % deleža OVE, vendar bi to zahtevalo zelo velike investicije v nadomestne in rezervne kapacitete oziroma v zakup uvoza in ostale regulacijske mehanizme, kar je povezano z visokimi stroški.
_______________
Pričakovanost izgube napajanja (LOLE) za EESS za leto 2019 je povprečno 1,72 ure na leto. Zimski meseci imajo povprečno porabo višjo kot letni meseci in pri enaki količini moči elektrarn je pričakovanost izgube napajanja posledično višja. Višja pričakovanost izgube napajanja pomeni, da je zanesljivost EESS v zimskih mesecih tipično malenkost manjša kot v poletnih mesecih. Dodatno k slabši zanesljivosti sistema v zimskih mesecih prispevajo sončne oziroma fotovoltaične elektrarne, ki pozimi delajo povprečno z bistveno manjšo močjo kot poleti.
Po vključitvi JEK2 se zanesljivost EESS znatno izboljša, kar je razvidno iz primerjave scenarija za leto 2019 in scenarija po vključitvi JEK2, ki kaže veliko zmanjšanje pričakovanosti izgube napajanja.
Po zaustavitvi NEK se zanesljivost EESS znatno poslabša, kar je razvidno iz primerjave scenarija za leto 2019 in scenarija po zaustavitvi NEK, ki kaže povečanje pričakovanosti izgube napajanja. Posledično gre za izrazito poslabšanje zanesljivosti. S to spremembo EESS preide v popolnoma nesprejemljivo stanje, če ne bi bili uporabljeni tudi drugi ukrepi. Še sprejemljiva pričakovanost izgube napajanja (LOLE) je lahko med 3 h/leto in 8 h/leto, mogoče eventualno do 10 h/leto, vsekakor pa niso sprejemljive vrednosti LOLE nad 500 h/leto, ki so izračunane v scenariju izključitve NEK iz sistema.
Primerjava scenarijev OVE prikaže, da znatno povečanje OVE ob hkratnem izklopu velike termoelektrarne ne izboljša zanesljivosti EESS niti skozi celotno leto niti v posameznih urah, ko je zaradi ugodnih vremenskih razmer moč OVE sorazmerno visoka. Tudi v teh scenarijih gre za znatno poslabšanje zanesljivosti sistema. Hkrati to pomeni znatno povečanje pričakovanosti izgube napajanja in tudi s to spremembo EESS pride v popolnoma nesprejemljivo stanje, če ne bi bili uporabljeni tudi drugi ukrepi. Znatno povečanje OVE ob hkratnem izklopu velike termoelektrarne pomeni nujno potrebne dodatne investicije v naprave, ki skozi vse leto dajejo dovolj moči, ali zagotovitev ustrezne količine rezerve ali uvoza.
Zanesljivost EESS je v primeru mešanih scenarijev precej višja, ker je pričakovanost izgube napajanja precej nižja kot pri scenarijih OVE. V mešanih scenarijih so namreč večinoma upoštevani dodatni OVE in JEK2, ki skupaj uspešno pokrivajo povečano porabo. Glede na trenutno stanje EESS v letu 2019, se v primeru mešanih scenarijev zanesljivost EESS znatno izboljša.
Pričakovanost izgube napajanja ima v scenariju z jedrsko elektrarno v primerjavi s scenarijem s plinsko elektrarno nižje vrednosti, kar pomeni večjo zanesljivost EESS. Razlika v korist boljše zanesljivosti EESS za scenarije z JEK2 je za faktor pet boljša kot v scenariju s plinsko elektrarno.
Rezultati kažejo, da se zanesljivost EESS ne more ohranjati samo z dodanimi razpršenimi obnovljivimi viri, ampak je potrebno zgraditi tudi druge elektrarne z visoko razpoložljivostjo in generatorjem z veliko rotirajočo maso, npr. jedrsko elektrarno, ki znatno izboljša zanesljivost EESS.
Rezultati izračunanih LOLE kažejo, da je vključitev nove jedrske elektrarne najbolj primeren način za zagotavljanje zanesljivega delovanja EESS brez izpustov ogljikovega dioksida. Investicije v manjšo količino spremenljivih OVE, kjer OVE le dodajamo v elektroenergetski sistem poleg obstoječih elektrarn, sicer v manjši meri celo pomagajo k izboljšanju zanesljivosti elektroenergetskega sistema. Tako stanje imamo trenutno pri nas. Če pa na račun dodatnih spremenljivih OVE zapremo klasične elektrarne, se zanesljivost EESS drastično poslabša. To vodi v izjemno velike dodatne stroške zaradi zagotavljanja nadomestne moči in energije bodisi preko novih elektrarn ali uvoza in aktivnosti sistemskih operaterjev glede zagotavljanja sistemskih storitev.
Vrednosti investicij za zagotavljanje zanesljivosti EESS brez NEK so visoke, ker je zanesljivost EESS brez NEK nesprejemljivo nizka. Potrebno je zagotoviti vsaj od 600 MW do 800 MW nadomestne moči, ki mora biti na razpolago večino časa. Investicijski stroški za nadomestne plinske turbine so od okoli 300 milijonov EUR do okoli 400 milijonov EUR. Potrebno pa je vedeti, da so investicijski stroški elektrarn le del vseh potrebnih stroškov. Investicijski stroški ne upoštevajo obratovalnih stroškov, ki v primeru plinskih elektrarn predstavljajo izjemno velik strošek. Investicijski stroški v primeru plinske elektrarne pomenijo približno petino do šestino vseh stroškov na enoto energije izraženo v EUR/MWh.
Velik delež uvoza je sicer v nasprotju s smernicami v Sloveniji, ker pomeni bistveno povečanje uvozne odvisnosti. Stroške uvoza v primeru izpadov sistema je težje napovedati, ker so stroški električne energije na trgu z električno energijo nepredvidljivi in v obdobjih pomanjkanja energije lahko presežejo večkratnik povprečne vrednosti.
Za scenarij OVE, ki upošteva napoved iz NEPN za leto 2030, bi potrebovali vsaj nekaj preko 600 MW popolnoma zanesljive elektrarne ali bi morali temu ustrezno energijo kupiti.
Izvedena je ocena maksimalnega deleža obnovljivih virov energije v elektroenergetskem sistemu Slovenije, ki bi bil še sprejemljiv za stabilnost delovanja sistema. Delež je v veliki meri odvisen od sistema samega, od njegove konfiguracije, od velikosti in od parametrov proizvodnje in porabe, od povezav sistema s sosednjimi sistemi, od količine denarnih sredstev, ki so na razpolago, ter od načina izračunavanja deleža obnovljivih virov energije. V EESS je teoretično možno doseči ali preseči 75 % delež obnovljivih virov energije, vendar bi bila cena električne energije v tem primeru bistveno višja, kot je trenutno, vpliv na okolje bi bil večji, kot bi si ga želeli lokalni prebivalci, prisotna pa bi bila še odvisnost od uvoza. Sicer je delež OVE s spremenljivo in težko napovedljivo proizvodnjo v Sloveniji lahko do okoli 30 % brez bistvenih sprememb sistema.
Izvedeno je ovrednotenje škode za gospodarstvo zaradi nezanesljivosti EESS, kar je izredno negotova naloga. Narejen je pregled škode preteklih zatemnitev sistema in pregled metod ocenjevanja škode. Ocenjena škoda zaradi nezanesljivosti za scenarij OVE 40 % (2030) NEPN lahko znaša med 300 in 400 milijonov EUR na leto. Ocenjena škoda zaradi nezanesljivosti za scenarij izključitve NEK pa lahko znaša med 450 in 550 milijonov EUR na leto. Škoda zaradi nezanesljivosti v primeru scenarijev z novo jedrsko elektrarno je lahko zanemarljiva, saj je LOLE bistveno manjši kot za leto 2019.
Vir: Gen Energija
Trump je naredil nemogoče – združil azijske države v odklopu od ZDA
Donald Trump si bo res prislužil posebno mesto v sodobni zgodovini – z agresivnim poskusom zaščite usihajoče moči ameriške globalne hegemonije, je zgolj močno pospešil njen razkroj. Svojevrsten dosežek je bil združiti azijske države, med njimi tako zgodovinsko antagonistične države, kot so Japonska in J. Koreja (tudi najmočnejši azijski zaveznici ZDA) na eni strani in Kitajska na drugi, ter jih poenotiti v skupnem nastopu proti ZDA. Azijske države, ki so bile dobesedno prisiljene v izbiro med ZDA in Kitajsko, so se odločile za Kitajsko. In to kljub ameriškim vojaškim bazam in jedrskemu orožju in navkljub gostovanju v ameriškem dolarskem finančnem sistemu in navkljub napovedanim ameriškim sankcijam. Ker so ocenile, da bodo imele več koristi od proste trgovine s Kitajsko kot pa od ameriške alternative protekcionizma.
Trump’s trade war just backfired. China, Japan, Korea, and ASEAN just issued a joint statement that politely declares independence from US economic dominance. You won’t believe what they agreed on in Milan. A thread you need to read.
The 28th ASEAN+3 Finance Ministers’ meeting just ended with a document that reads like Asia’s Declaration of Financial Sovereignty. Behind the jargon, it’s a united front against Trump’s tariffs and the weaponization of the dollar.
They call out “escalating protectionism” and declare their top priority is “long-term resilience.” Translation: we are done letting Washington hijack our economies.
The joint strategy? Trade more with each other. Build local currency bond markets. Expand the CMIM. That’s the Chiang Mai Initiative Multilateralisation, aka Asia’s homegrown alternative to the IMF.
Dan za Covid zarote (1): Covid virus naj bil umetno narejen v laboratoriju univerze Severna Karolina
Top US virologist Ralph Baric engineered the Covid-19 virus SARS-CoV-2 in his lab at the University of North Carolina as part of his work in connection with the 2018 DEFUSE funding proposal. That’s the story that’s been going round the internet for some months now (and not just in alternative media) and it all looks very damning for Baric and those connected with his research.
Details of the DEFUSE project were first leaked by Major Joseph Murphy, an employee of US military research agency DARPA, in the summer of 2021 and further details of earlier drafts have come to light this month thanks to public record requests from U.S. Right to Know (USRTK).
In DEFUSE, Baric proposed to create a virus that was, to most intents and purposes, SARS-CoV-2. The proposal included inserting a furin cleavage site into a coronavirus spike protein, an order for the restrictive enzyme BsmBI, the search for a binding domain that would infect ACE2 human receptors and a requirement for a viral genome around 25% different to SARS.
The SARS-CoV-2 virus contains a furin cleavage site in its spike protein, its genome includes the restrictive enzyme BsmBI, it has a receptor binding domain finely tuned to infect the ACE2 human receptor and its genome is around 25% different to SARS. A number of virologists have said that such features make SARS-CoV-2 a smoking gun for an engineered virus.
Baric obtained a patent for such novel viruses in 2018, just as he was putting DEFUSE together. In DEFUSE he proposed to infect wild Chinese bats with his newly patented viruses.
Many regard this as case closed for the lab leak.
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.