Vprašal sem oba glavna jezikovna modela umetne inteligence, kako hitro razpadajo imperiji in koliko časa življenja še dajo ameriškemu imperiju. DeepSeek pravi, da ni vprašanje ali bo ameriški imperij razpadel ali ne, pač pa, kako hitro ter ali bo miren ali nasilen. Napoveduje, da bodo ZDA doživele postopen upad (20 – 50 let), ne pa nenadnega kolapsa. Vendar pa bi lahko kombinacija notranjih in zunanjih pritiskov (ekonomska kriza, politična nestabilnost, vojna s Kitajsko) povzročila hitrejši razpad v naslednjih 10–20 letih. In sedanji predsednik Donald Trump je pomemben pospeševalec tega kolapsa.

_________

Hitri razpad svetovnih imperijev: Primerjava in napoved za ZDA

Zgodovina kaže, da se veliki imperiji pogosto hitro sesedejo, ko začnejo doživljati resne krize. Čeprav se zdi njihov propad včasih postopen, se ključna faza razpada običajno zgodi v nekaj desetletjih ali celo krajšem obdobju. Analiza več zgodovinskih primerov razkriva vzorce hitrega upadanja imperijev, ki so nekoč veljali za nespremenljive.

Ključni dejavniki hitrega razpada

Razpad imperijev običajno sprožijo naslednji dejavniki (Tainter, 1988; Diamond, 2005):

1. Ekonomska nestabilnost – preveliki davki, inflacija in gospodarska neuravnoteženost (prim. rimski denarni krizi v 3. stoletju).
2. Politična decentralizacija in državljanski konflikti – notranji spori in upori (kot v Osmanškem imperiju v 19. stoletju).
3. Zunanji pritiski – vojne, invazije in geopolitična konkurenca (npr. španski imperij po Napoleonovih vojnah).
4. Upad legitimnosti vladavine – izguba zaupanja ljudstva (kot pri Sovjetski zvezi).

Nadaljujte z branjem→

Otomanski imperij je razpadel zaradi gospodarske nekonkurenčnosti po tem, ko so evropske države gospodarsko zacvetele po industrijski revoluciji. Iznajdba parnega stroja je omogočila revolucijo tako v načinu proizvodnje (industrija je zamenjala obrt) kot v transportu (železnica namesto kočij in parniki namesto jadrnic).

Podobno usodo je doživel kitajski nekajtisočletni imperij. Kitajska je bila do začetka 19. stoletja najmočnejša gospodarstka sila v svetu. Njen delež v svetovnem BDP je znašal približno eno tretjino. Vendar je Kitajska prespala industrijsko revolucijo, ostala v obrtnem gospodarstvu in fevdalizmu, in začela rapidno zaostajati. Kot kaže spodnja slika (moja slika po podatkih iz opusa Angusa Madisona), je delež Kitajske v svetovnem BDP v obdobju 150 let padel iz ene tretjine na manj kot 5 %.

Nadaljujte z branjem→

Originalni članek:

Changes in the Global Climate: Atmospheric Angular Momentum and Pacific Ocean Temperatures

Nadaljujte z branjem→

Ameriški predsednik Trump je še pred enim mesecem grozil državam, da jih bo sankcioniral, če si bodo drznile v medsebojnih transakcijah namesto dolarja uporabljati lastne valute. Grožnja je letela predvsem na države BRICS in med njimi predvsem na Kitajsko in Brazilijo, katerih obseg transakcij bi lahko ogrozil dolar kot rezervne valute. Status globalne rezervne valute je za ZDA pomemben predvsem zaradi dolarskega povpraševanja po ameriških obveznicah. S tem ko države transakcije sklepajo v dolarjih, izvozne presežke običajno plasirajo v ameriške obveznice, s tem dvigujejo njihovo ceno in posledično zmanjšujejo njihov donos (obrestno mero). Torej več je dolarskih transakcij in naložb v ameriške državne obveznice, ceneje se lahko ameriško finančno ministrstvo zadolžuje za financiranje proračuna in refinanciranje dolga. Izgubljanje statusa globalne rezervne valute dviguje stroške (re)financiranja ameriškega dolga.

No, in Trumpu je s sprožitvijo trgovinske vojne proti vsem državam sveta uspelo natanko to – sprožiti postopek dezaktivacije statusa dolarja kot rezervne valute. Nekatere države (predvsem Japonska in Kitajska) so začele prodajati ameriške obveznice (vsaka po 50 milijard dolarjev) in zmanjšale ali povsem zaustavile nakupe ameriških obveznic, kar je znižalo njihove cene in močno povišale njihove donose. Ob tem je dolar še depreciral, kar je še dodatno znižalo vrednost dolarskih naložb za tuje investitorje. Morda so si Trump in njegovi pametni svetovalci, ko so načrtovali carinsko vojno proti vsem, obetali kaj drugega, toda zgodilo se jim je natanko to, kar se je moralo zgloditi ob tako absurdno visokih carinah. Ob takih carinah bo zamrla trgovina z ZDA in z njo tudi potreba po ameriških dolarjih.

___________

Nadaljujte z branjem→

.

Medtem ko se Trumpov rodeo s carinami nadaljuje (po Trumpovem postopnem dvigovanju carin na izdelke iz Kitajske na 145 % je Kitajska postopno dvignila carine na ameriške izdelke na 125 %, nakar je Trump v petek znižal carine na nekatere občutljive izdelke, kot so pametni telefoni in polprevodniki, na 10 %, … in to je šele zgodnja faza carinske vojne), pa je že dokaj jasno, da bo glavna zmagovala te carinske vojne Brazilija. Brazilija je bila zmagovalka carinske vojne med ZDA in Kitajsko že v prvem Trumpovem mandatu. Takrat je Kitajska začela preusmerjati svoj uvoz nekaterih ključnih kmetijskih in živilskih izdelkov (soja, koruza, govedina, piščančje meso) proti Braziliji. Pri soji se je delež ameriških izvoznikov v kitajskem uvozu zmanjšal za 10 odstotnih točk in podobno kaže tudi pri ostalih izdelkih.

In takrat so bile carine nizke. ori 145-odstotnih carinah bo seveda uvoz ameriških kmetijskih in živilskih proizvodov postal prohibitivno drag. Proizvajalci hrane iz Brazilije, Argentine in drugih držav si zato že lahko manejo roke in pošljejo zahvalna pisma Trumpu za to darilo. Na drugi strani pa ameriški proizvajalci, ki so tradicionalno volilci republikancev, najbrž po tej Trumpovi sabotaži ne bodo več tako zelo zagreti zanje.

Nadaljujte z branjem→

Below the full list of the items that are now exempt from tariffs, 20 categories of products in total organized by HS code (sourced from here):

• 8471: Automatic data processing machines and units thereof (e.g., computers such as laptops, desktops, and servers)
• 30: Parts and accessories for automatic data processing machines and their units (e.g., computer components and peripheral parts)
• 8486: Machines and apparatus for the manufacture of semiconductor devices or electronic integrated circuits
• 13.00 Smartphones and other telecommunication apparatus for cellular networks
• 62.00: Machines for the reception, conversion, and transmission (or regeneration) of voice, images, or other data (e.g., modems, routers)
• 51.00: Solid-state non-volatile storage devices (such as flash memory and solid-state drives)
• 8524: Media for the recording of sound or other phenomena, which can include optical discs (CDs, DVDs, etc.)
• 52.00: Monitors designed to directly connect to an automatic data processing machine (e.g., computer monitors)
• 10.00: Diodes, excluding photosensitive or light-emitting diodes (LEDs)
• 21.00: Transistors with a dissipation rate of less than 1 watt
• 29.00: Other transistors not covered by the previous subheading
• 30.00: Thyristors, diacs, and triacs (semiconductor switching devices), excluding any photosensitive devices
• 49.10: Photosensitive semiconductor diodes, excluding light-emitting diodes (LEDs)
• 49.70: Photosensitive transistors.
• 49.80: Photosensitive semiconductor devices not elsewhere specified or included (nesoi), such as optical coupled isolators
• 49.95: Other photosensitive semiconductor devices, excluding diodes or transistors
• 51.00: Semiconductor-based transducers other than photosensitive transducers
• 59.00: Semiconductor-based transducers other than photosensitive transducers
• 90.00: Parts of diodes, transistors, similar semiconductor devices, photosensitive semiconductor devices, LEDs, and mounted piezoelectric crystals
• 8542: Electronic integrated circuits (including microprocessors, memory chips, and similar devices)

Vir: Arnaud Bertrand