Nemški izraz “schwarze Null” (prevod: črna ničla) izhaja iz finančnega žargona in označuje uravnotežen državni proračun, kjer ni proračunskega primanjkljaja, torej brez novega zadolževanja. Izraz “črna ničla” je postal znan predvsem v času, ko je bil Wolfgang Schäuble nemški finančni minister (2013–2017). Kljub odlični gospodarski situaciji je vztrajal pri politiki fiskalne discipline in zagovarjal strogo varčevanje brez zadolževanja. V tem obdobju je “črna ničla” postal simbol nemške proračunske odgovornost in tudi političnega ponosa.

Toda ponosa se ne da jesti in če si predolgo ponosen, umreš od lakote. In točno to se je zgodilo Nemčiji. V času, ko je Nemčiji kot edini evrski državi šlo odlično – imela je visoko gospodarsko rast in rekordno nizke obrestne mere, se je investicijsko izstradala. Namesto, da bi izkoristila rekordno nizke obrestne mere (realno negativne), je raje omejila javne investicije, kar je vodilo v podinvestiranost v infrastrukturi, šolstvu in zdravstvu ter digitalizaciji. Nemška politična elita ni razumela tega, kar študenti absolvirajo v drugem letniku študija pri makroekonomiji: investicijski multiplikator je bistveno večji od 1 (vsak evro, vložen bodisi v socialne izdatke ali gradnjo infrastrukture, poveča BDP za več kot 1 evro); razen pri izravnanem proračunu, takrat je je multiplikator enak 1 (en evro javnih izdatkov poveča BDP samo za en evro in nič več). Kar pomeni, da če vlada varčuje, ne stimulira niti tekoče gospodarske rasti in niti ne gradi infrastrukture, ki povečuje potencial za bodočo rast (potencialni BDP). Nemška pretirana osredotočenost na uravnoteženje proračuna je tako omejila dolgoročni razvojni potencial Nemčije.

Nemčiji se je po Covidu zgodila dvojna nesreča – nemški izvoz na Kitajsko je zaradi zmanjšane konkurenčnosti upešal, zaradi vojne v Ukrajini pa je zaradi sankcij izpadel izvoz v Rusijo in zaradi dragih energentov upadla domača proizvodnja. Nemški BDP je zašel v stagnacijo oziroma rahlo recesijo. Nemčija je že tri leta v stanju rdeče ali črne ničle. In takšna je tudi napoved IMF za letos. Čeprav je Merzeva koalicija napovedala 1000-milijardni stimulus paket, se to ne bo odrazilo v letošnji gospodarski rasti. Morda šele v naslednjem letu, kot kaže spodnja napoved IMF.

Toda IMF se glede Nemčije vedno zmoti, vedno sistematično  precenjuje bodočo nemško gospodarsko rast, ki se nato nikoli ne zgodi. Polovica stimulus paketa je namenjena za proizvodnjo orožja (400 milijard) in zalene investicije (100 milijard evrov). Toda zelene investicije so praktično mrtve zaradi izteka subvencij, medtem ko bo ob teh cenah energentov nemška vojaška industrija težko dobičkonosna. Iz tega naslova bo nemško gospodarstvo težko pridelalo kaj rasti. Glede vlaganj v infrastrukturo (500 milijard evrov) pa se je treba zavedati, da gre za srednjeročne projekte, ki jih je šele treba pripraviti, medtem ko se izvedba (po javnih razpisih) zavleče za nekaj let.

Po desetletju in pol investicijskega izstradanja in po kitajskem, ukrajinskem in energetskem šoku, bo nemško gospodarstvo težko ponovno pognati na višje obrate. Nemčija se bo morala zadovoljiti s črno ničlo pri gospodarski rasti in s krepkim rdečim minusom v proračunu.

Karma je bitch, pravijo.