Najin članek (z Danijelo Lazović Vuković) “Drivers of Income Inequality in OECD Countries: Testing the Milanovic’s TOP Hypothesis” je bil pravkar objavljen v reviji Structural Change and Economic Dynamics. V članku preučujeva dejavnike naraščajoče dohodkovne neenakosti v državah OECD med letoma 1980 in 2018. S testiranjem Milanovićeve hipoteze TOP (Tehnologija, Odprtost, Politike) članek raziskuje, v kolikšni meri je distribucija dohodkov v razvitih državah posledica tehnološkega napredka ali globalizacije ter v kolikšni meri je distribucija dohodkov pod vplivom političnih odločitev oziroma so jih te omilile. V osnovi tehnološki napredek in intenzivnost integracije v mednarodno trgovino in kapitalske tokove (odprtost oziroma globalizacija) vplivata na povečanje neenakosti, na drugi strani pa lahko vlade z različnimi politikami (davki, zaščita zaposlenosti, večja vlaganja v izobraževanje) pomembno vplivajo na to, da so koristi od tehnološkega napredka in globalizacije bolj enakomerno porazdeljeni v družbi.

V članku tako ugotavljava, da je 10-odstotno povečanje trgovinske odprtosti, finančne globalizacije in tehnološkega napredka v povprečju povezano s 0,4-, 0,3- oziroma 0,9-odstotno spremembo tržne neenakosti. Na drugi strani pa politike, kot so javni izdatki za izobraževanje, zakonodaja o zaščiti zaposlitve ter neposredni davki na dohodek, pomembno prispevajo k bolj enakomerni porazdelitvi dohodkov. Najpomembnejša ugotovitev članka pa je, da imajo politike ne le neposreden izenačevalni učinek na porazdelitev dohodkov, temveč tudi ublažijo vplive globalizacije in tehnološkega napredka na dohodkovno neenakost.

Poleg tega pokaževa, da je trgovina s Kitajsko v obdobju tako imenovanega “kitajskega šoka” v povprečju povečala dohodkovno neenakost, vendar bi bilo mogoče negativne učinke omiliti z ustrezno zakonodajo o zaščiti zaposlitve. Ugotavljava tudi, da so v državah, kjer v ekonomski politiki prevladujejo socialistični in socialdemokratski elementi – torej v nordijskih in nekdanjih socialističnih državah, učinki finančne globalizacije in tehnološkega napredka na dohodkovno neenakost manjši kot v drugih državah članicah OECD.

Rezultati najine študije nakazujejo, da obstajajo smiselne alternative “trumpovskim” strategijam proti globalizaciji ter da je mogoče z redistributivnimi in izobraževalnimi politikami ter politikami na trgu dela učinkovito uravnavati neenakost v času globalizacije in tehnološkega razvoja.