Realizem energetskega prehoda in opcije za Slovenijo

Ta kolumna Javierja Blasa je bila objavljena 4 dni pred španskim električnim mrkom. Blas se v kolumni sklicuje na zadnja opozorila Mednarodne agencije za energijo o kompleksnosti zagotavljanja stabilnosti elektroenergetskih sistemov času povečanih deležev elektrike iz nestanovitnih obnovljivih virov. Eno izmed ključnih tveganj pri tem je (1) prezgodnje ugašanje stabilnih virov energije (kot so jedrske in elektrarne na premog in plin), pri čemer so slednje tudi fleksibilne narave (hitro se lahko vključijo in uravnotežijo diskrepanco med trenutnim obsegom proizvodnje in porabe elektrike), in (2) nepravočasna izgradnja fleksibilnih nadomestnih virov elektrike za čas velikih diskrepanc med obsegom proizvodnje in porabe elektrike ali zgolj nihanj v obsegu porabe.

Glede slednje točke velja opozorilo, da so baterijski sistemi lahko koristni za uravnavanje nihanj v proizvodnji in porabi, vendar je njihov problem, da imajo omejene kapacitete (in s tem omejen čas trajanja odziva) in da nimajo rotirajoče mase, zato ne morejo zagotoviti naravne inercije. Namesto tega uporabljajo sintetično inercijo, ki temelji na hitrem zaznavanju sprememb frekvence in ustreznem odzivu. Vendar pa ta pristop ne more popolnoma nadomestiti naravne inercije, saj je odvisen od programske opreme in ima lahko omejitve pri hitrosti in obsegu odziva. Baterijski sistemi tudi niso kaj prida uporabni za vzpostavljanje omrežja po mrku.

Ključ za zagotovitev delujočega in stabilnega elektroenergetskega sistema, ki tudi zagotavlja zadostnen obseg elektrike po nizkih cenah, je v skrbnem načrtovanju in optimalni kombinaciji stabilnih in nestanovitnih virov energije, ustreznih rezervnih in nadomestnih kapacitetah ter v dobri povezanosti z evropskim elektroenergetskim sistemom. Slovenija je tak stabilen, stroškovno ugoden in cenovno konkurenčen sistem dosedaj imela, v prihodnje pa mora zagotoviti izdatno in stabilno zamenjavo za zaprti obrat TEŠ, kar je lahko le nova enota jedrske elektrarne (ob zagotovitvi novih rezervnih kapacitet v obliki plinske elektrarne s kombiniranim ciklom). Na Elesu se tega dobro zavedajo in tudi naša delovna skupina energetikov bo kmalu predstavila tak optimalni koncept bodočega elektroenergetskega sistema Slovenije.

Nadaljujte z branjem

Kompleksnost vzpostavitve elektroenergetskega omrežja po mrku (poljudno)

Restarting a power grid after a massive collapse—known as a “black start”—is one of the most technically complex operations in power engineering. Here’s why it’s so difficult, especially in light of the recent blackout in Spain, Portugal, and southern France on April 28, 2025:

  1. No Power to Restart Power

When a grid collapses, most power plants go offline, and they cannot restart without external electricity. This creates a paradox: you need power to generate power. Only certain generators—typically hydroelectric or small gas turbines—are capable of starting without grid power.

  1. The Grid Must Be Rebuilt in Stages

Restoring the grid isn’t just about turning things back on. It’s a step-by-step process:

  • Operators must synchronize frequency and voltage
  • Balance generation and demand in real time
  • Prevent overloads that could trigger further blackouts

If this balance is off by even a small margin, it can lead to grid instability or secondary failures.

  1. Limited Black Start Resources

Only a few power stations are equipped with black start capabilities, and they are often spread far apart. In regions like the Iberian Peninsula, where interconnections with the broader European grid are limited, this makes restarts slower and riskier.

Nadaljujte z branjem

Za španski električni mrk zelo verjetno kriva presežna proizvodnja sončnih elektrarn

Španski operater prenosnega sistema Red Eléctrica de España (REE) je včeraj potrdil, da je za ponedeljkov električni mrk zelo verjetno kriva presežna proizvodnja sončnih elektrarn, kar je vodilo k avtomatskemu verižnemu izklapljanju povezave s francoskim omrežjem in nato posamičnih enot sončnih elektrarn ter nato vseh ostalih enot proizvodnje, dokler se celoten sistem ni zaustavil:

Zgolj en teden po tem, ko so se Španci pohvalili, da so dosegli sveti gral – 100 % proizvodnje z nestabilnimi obnovljivimi viri energije, se je špansko omrežje sesulo prav zaradi tega:

Nadaljujte z branjem

Velika divergenca: Kako se je Kitajska industrializirala, medtem ko se je Amerika financializirala

V vednost. O tem sosledju “učenja s trgovino”, smo nekoč pisali znanstvene članke (na to temo imam vsaj 3 znanstvene članke v tujih revijah). Podjetja, ki postanejo uspešni izvozniki, so se prej “učila” z uvozom tuje tehnologije in vmesnih proizvodov. Empirične raziskave na podjetniških podatkih na velikem vzorcu držav kažejo, da so uvozna podjetja, ki so hkrati tudi izvozniki, bolj produktivna od zgolj izvoznih podjetij. Poljudno rečeno, kasnejši uspešni izvozniki so najprej uvozili tujo tehnologijo in tuje inpute in se naučili učinkovito proizvajati z njimi za domači trg, nato začeli inovirati in se prebili na izvozne trge. Tudi slovenska ali španska podjetja (glejte denimo: Damijan, J.P., Č. Kostevc (2015), Learning from Trade through Innovation: Causal Link between Imports, Exports and Innovation in Spanish Microdata. Oxford Bulletin of Economics and Statistics).

No, kitajska podjetja so to naredila v masovnem obsegu. Vstop v WTO leta 2001 in posledično znižanje carin so izkoristila za cenejši uvoz tuje tehnologije in inputov, postala zelo učinkovita v proizvodnji in se pripravila na izvozni skok. Ter prevzela svet. Za razliko od ameriških, ki so se iz proizvodnih in izvoznih podjetij prek outsourcanja proizvodnje v tujino v želji po maksimizaciji dobičkov prelevila v uvoznike v tujini proizvedenih končnih izdelkov. Spodaj je dobra nit, kako se je Kitajska industrializirala, medtem ko se je Amerika financializirala z outsourcanjem proizvodnje v Kitajsko (in drugod), nakar je slednja začela jokati, da ni fer, da se je Kitajska tako močno industrializirala za izvoz. Spomnim se spodnjega članka s konference, kjer ga je predstavljala kolegica Deborah Swenson.

Nadaljujte z branjem

Šolska predstavitev pomena inercije za stabilnost elektroenergetskega sistema

Električni mrk na Iberskem polotoku je postal šolski primer tega, da lahko pretiran delež nestanovitnih virov energije z nizko rotirajočo maso oziroma nizko inercijo vodi v visoka tveganja za nestabilnost elektroenergetskega sistema. Spodaj pa je zelo dobra in plastična ponazoritev, kako visoka (nizka) inercija sistema vpliva na (ne)stabilnost sistema prek vpliva na nihanje frekvence. Verjamem, da to poučujejo na vseh fakultetah za fiziko in strojništvo in da to zelo dobro poznajo vsi inženirji na področju energetike.

Problem zagona elektroenergetskega sistema po mrku v primeru velikega deleža sončnih elektrarn

Včeraj je Španijo in Portugalsko ter južni del Francije prizadel obsežen izpad električne energije, ki je bil posledica nenadnega padca frekvence v elektroenergetskem omrežju. Po podatkih španskega operaterja prenosnega sistema Red Eléctrica de España (REE) je ob 12:33 po lokalnem času prišlo do izgube 15 GW proizvodnje električne energije v petih sekundah, kar predstavlja približno 60 % nacionalnega povpraševanja. Ta nenadna izguba proizvodnje je povzročila padec frekvence pod standardnih 50 Hz, kar je sprožilo avtomatske zaščitne mehanizme in odklopilo Španijo od evropskega elektroenergetskega omrežja. Treba je vedeti, da je Ibersko elektroenergetsko omrežje včeraj padlo zaradi zmanjšanja frekvence sistema za zgolj 0.15 Herza (Vir).

V evropskem elektroenergetskem sistemu je standardna frekvenca 50 Hz in že majhne odstopanja od standardne frekvence lahko povzročijo velike motnje v delovanju omrežja. V preteklosti so odstopanja manjša od 0.1 Hz že povzročila težave v evropskem omrežju. 

Glede izpada električnega omrežja v Španiji in Portugalski velja omeniti, da do tega najbrž ne bi prišlo, če bi bil Iberski polotok bolj integriran v evropsko omrežje. Ibersko omrežje je zgolj delno (okrog 6 %) integrirano v evropsko omrežje (EU cilj je 15 %), zaradi česar ga imenujejo tudi “Iberski otok”. Ta otok je sicer lahko koristen v primeru večjih nihanj v sosednjih državah, hkrati pa problem v primeru velikih nihanj v lastnem omrežju, kot se je pokazalo včeraj.

Ob objavi, da lahko ponovna vzpostavitev omrežja traja do 10 ur, so se mnogi v Španiji spraševali, kako je možno, da to traja tako dolgo. No, dejansko je 10 ur dokaj kratko obdobje za ponovno vzpostavitev frekvence, sploh pa v primeru velikega deleža nestabilnih virov energije z nizko inercijo, kot so sončne in vetrne elektrarne. Kot nas na vsakem sestanku delovne skupine za energetiko vedno znova poduči nekdanji direktor Elesa dr. Vekoslav Korošec, je za stabilno delovanje elektroenergetskega sistema pomembna velikost rotirajoče mase, ki daje potrebno inercijo sistemu. Velikost rotirajoče mase v elektroenergetskem sistemu je ključna za njegovo stabilno delovanje, saj zagotavlja potrebno inercijo, ki deluje kot blažilec nenadnih sprememb v ravnovesju med proizvodnjo in porabo električne energije.

Nadaljujte z branjem

Lekcije iberskega električnega mrka (za osebno rabo)

No, pa smo tudi na lastni koži doživeli blackout (električni mrk), o katerem sem pisal pred meseci pri predstavitvi nemškega filma Blackout. V tem trenutku razlogi za včerajšnji električni mrk na Iberskem polotoku (popolni v Portugalski, 80 % v Španiji in delni v južni Franciji) uradno še niso znani, toda naše družinske lekcije po 11-urnem mrku na jugu Španije so jasne:

  1. Vedno je treba imeti pri sebi vsaj dve svetilki in rezervne baterije,
  2. Velja imeti prenosni radio na baterije, ker je to edini vir sprejemanja javnih informacij (ni elektrike, ni mobilne telefonije, ni 3G omrežja),
  3. V hiši (ali apartmaju) je treba imeti dovolj sveč (in vžigalnik!) in/ali napolnjene solarne svetilke,
  4. Treba je imeti dovolj gotovine za nekaj dni, ker bankomati ne delajo, trgovine in bari (če so odprti) sprejemajo samo gotovino – in bognedaj, da bi kdaj imeli samo digitalno valuto!,
  5. V hiši je nujno imeti plin za kuhanje (vsaj kot backup), sicer ni kuhanja,
  6. Zaloga hrane za 2 do 3 dni je zelo koristna reč, kajti trgovine so v nekaj urah praktično izropane ključnih prehrambenih proizvodov,
  7. Potrebno je imeti avtomobilski polnilec za telefone, ker je to edini način za polnjenje,
  8. Kitajci so izjemno fleksibilni: lokalne kitajske trgovine, ki jih je Španija polna, so imele v nekaj urah ves potreben urbani tehnični “survival kit” v velikih količinah – svetilke, sveče, vžigalnike, prenosne radie, baterije, solarne svetilke, avtomobilske polnilce…

Večdnevni mrk pa seveda prinaša povsem druge dimenzije problema, kjer ob prehranski varnosti postane ključna osebna varnost oziroma sposobnost obvarovanja sebe in družine.

Lekcije dogovora med Putinom in Trumpom za Evropo

Vsakomur, ki premore zdravo kmečko pamet in ki ni ideološko ali politično prizadet, je situacija glede vojne v Ukrajini in kako se bo končala, jasna že nekaj let. In takšnih je velika večina prebivalstva. Problem je seveda, da v tej kategoriji iz prve vrstice ni politikov, ki pa na žalost – kljub njihovi mentalni omejenosti – vodijo igro. Vseeno je dobro, da si preberejo spodnji tekst in se zamislijo nad tem, ali nameravajo še naprej zavestno uničevati sedanjost in prihodnost Ukrajine in Evrope.

While Europe is still following the old strategy, new rules of the game are being written in Washington. According to former head of Czech diplomacy Lubomir Zaorálek, the USA and Russia have been conducting secret talks for more than a year, and Ukraine has long ceased to be a key point in them. The focus has shifted to issues of a much larger scale.

Zaorálek makes no secret in his interview with Parlamentní listy: Trump has already agreed in principle with the Russians, and the meeting with President Putin announced for the second half of May could strengthen the foundations of those agreements.

According to him, the seven-point plan has already been formed, and it will mark the course of future events. Symbolically, Trump will appear at the funeral of Pope Francis as a peace broker — which further strengthens his position as the only world leader who can realistically stop conflicts.

Nadaljujte z branjem