Monthly Archives: marec 2025
Air Prevc
Politika spodbujanja rodnosti po madžarsko: Matere oproščene plačila dohodnine
Ne vemo, če bo delovalo, toda veljalo bi poskusiti, če želimo dvigniti rodnost v Evropi. Madžarska je že do sedaj imela ukrep, da so ženske z dvema ali več otroki doživljenjsko oproščene plačila dohodnine. Zdaj je madžarska vlada dodala še ukrep, da ženske z enim otrokom do 30. leta ne plačujejo dohodnine.
Ti ukrepi potrebujejo tudi dodatne spodbude, kot so stanovanjska politika (neprofitna stanovanja za mlade družine, subvencionirana obrestna mera za prvo reševanje stanovanjskega problema) in zastonj vrtci ter univerzalni otroški dodatek.
Vsi ti ukrepi so zelo dragi, vendar cenejši od neukrepanja. Naj spomnim, da je stopnja rasti BDP enaka vsoti stopnje rasti produktivnosti in stopnje rasti prebivalstva. Glede rasti produktivnosti smo povsem upešali, glede rasti prebivalstva pa smo živeli v iluziji, da lahko manjko rasti domačega prebivalstva nadomestimo z uvozom migrantov. Kratkoročno ja, toda dolgoročno ima to številne negativne posledice.
Uvažanje tuje delovne sile je dolgoročno družbeno bistveno dražje od spodbujanja domače rodnosti. Kot kažejo analize (tudi naše s kolegi), povečevanje deleža tujerodnega prebivalstva v določenih pogojih (gospodarska stagnacija, povečana neenakost in brezposelnost itd.) vodi v povečano družbeno nestabilnost in porast političnega populizma oziroma vzpona ekstremnih strank.
Brexit in Trump sta neposredna posledica liberalnega uvažanja tujega prebivalstva. Vzpon AfD, Le Penove in Wildersa tudi. Empirično dokazano v številnih analizah.
Cena neumnosti: Ker nimamo ustrezne energetike, smo sesuli ključne temelje suverenega ekonomskega sistema
Marko Golob
Jože je v prispevku citiral švedsko ministrico za energijo in podpredsednico:
“To strengthen Europe’s common security, we must have a reliable and functioning energy system. Without energy, no industry. Without industry, no defence. No defence, no sovereignty.”
Končno!!! Aleluja!!!
Da se jim je pripeljalo. Po več kot treh desetletjih. Izgleda, da moraš biti rojen (in odrasel) vsaj v bivši Jugi, da to instinktivno razumeš.
Država ne more biti suverena, če nima zaokroženega gospodarstva. Če nima tako težke kot kemične industrije, elektronike…. energetike in kmetijstva. Jasno, da v globaliziranem gospodarstvu ne more proizvajati vsega in da delitev dela obstaja, vendar so meje tega za vse. Malo manj za majhne države, velike države kot Kitajska, Amerika, Rusija, Indija in velike gospodarske skupnosti (EU) pa morajo biti v principu v kar največji meri gospodarsko neodvisne.
In tu je padel cel Zahod (Evropa še posebej, Amerika malo manj) v past svoje globalistične ideologije. V resnici je bila ta samo “smoke screen”, dimna zavesa za globalno dominacijo. S “pametno specializacijo” tem globokoumnim kretenizmom so države postale povsem odvisne od drugih in s tem prikladen objekt izsiljevanja ob kakršnem koli poskusu izvajanja avtonomne politike. Ta politika je bila uspešna, vse dokler je bil Zahod dominanten tako v razvoju, financah kot obrambi. V trenutku, ko je to padlo – Zahod ni več dominanten ne v razvoju, ne v obrambi – se je boleče razgalilo stanje njegove lastne ranljivosti.
Evropa pred nespodobno izbiro: Orožje ali prihodnost?
Evropska unija je bila utemeljena na konceptu miru, stabilnosti in napredka, pri čemer je svojo moč gradila na gospodarski integraciji in socialni koheziji. Varnostno zaščito pa si je EU kupovala prek Nata pri ZDA, kar je plačevala s skoraj absolutnim podrejanjem svoje zunanje politike ameriškim interesom. Danes se ta paradigma ruši pod težo geopolitičnih pretresov in napačne politične presoje. Predvsem po zaslugi slednje smo v Evropi postavljeni pred nespodobno izbiro – orožje ali prihodnost.
Geostrateški kontekst napačne politične presoje
Vojna v Ukrajini, geoekonomske globalne spremembe z vzponom Kitajske in sprememba na oblasti v ZDA so v temelju spremenile tako globalna geopolitična razmerja kot evropske percepcije glede varnostne sistuacije. Države EU so se spustile zvleči v ameriško posredno vojno z Rusijo na ukrajinskem ozemlju. Ameriška politična elita se, kljub razpadu nekdanje Sovjetske zveze in koncu realne vojaške grožnje s strani njene naslednice Rusije, ni znala zaustaviti s širitvijo Nata zgolj v nove članice EU, pač pa je na vrhu Nata aprila 2008 nadaljevala s povabilom v Nato tudi dvema nečlanicama EU, ki mejita na Rusijo. Ameriški diplomati v Moskvi so v depešah v Washington to dejanje že dva meseca pred vrhom Nata označili kot absolutno rdečo črto za Moskvo. Ne glede na to, kdo je ali bo na oblasti v Rusiji. Posledično je Rusija avgusta 2008 reagirala z napadom na Gruzijo, leta 2014 po majdanski spremembi režima v Kijevu pa z aneksacijo Krima in februarja 2022 še z napadom na Ukrajino. Rusija je te agresivne akte opravičevala z eksistencialno grožnjo, ki naj bi ji jo povzročila širitev Nata na njene meje v teh državah.
Covid-19 vendarle laboratorijskega izvora?
Šlo je za kolaboracijo med Kitajsko in ZDA (Wuhanski inštitut za virologijo je / naj bi razvijal korona viruse, kar je sofinancirala ameriška vlada).
Vprašanje je le, zakaj tega takrat niso želeli priznati. Koga so ščitili (Kitajske najbrž ne) in zakaj?
After years of official pronouncements to the contrary, strong new evidence has emerged suggesting the virus known as SARS-CoV-2 escaped from the Wuhan Institute of Virology (WIV).
According to multiple U.S. government officials interviewed as part of a lengthy investigation by Public and Racket, the first people infected by the virus, “patients zero,” included Ben Hu, a researcher who led the WIV’s “gain-of-function” research on SARS-like coronaviruses, which increases the infectiousness of viruses.
More than three years after the pandemic’s outbreak, many around the world had given up on learning the origin of SARS-CoV-2, the highly infectious respiratory virus that has killed millions, and the response to which shut down businesses and schools, upended societies, and caused enormous collateral damage.
Public officials in the U.S. and other countries have repeatedly suggested that uncovering the pandemic’s origin may not be possible. “We may never know,” said Anthony Fauci, the former director of the National Institute of Allergy and Infectious Diseases, who oversaw pandemic response for two administrations.
Now, answers increasingly look within reach. Sources within the US government say that three of the earliest people to become infected with SARS-CoV-2 were Ben Hu, Yu Ping, and Yan Zhu. All were members of the Wuhan lab suspected to have leaked the pandemic virus.
As such, not only do we know there were WIV scientists who had developed COVID-19-like illnesses in November 2019, but also that they were working with the closest relatives of SARS-CoV-2, and inserting gain-of-function features unique to it.
When a source was asked how certain they were that these were the identities of the three WIV scientists who developed symptoms consistent with COVID-19 in the fall of 2019, we were told, “100%”.
Se je osamosvojitev državam nekdanje Jugoslavije splačala?
Vem, gre za bogokletno vprašanje. Toda nič ni tako bogokletnega, da se o tem ne bi mogli pogovarjati. Predvsem pa je pomembno, kako to dejanje – osamosvojitev – razumejo in čutijo prebivalci držav, ki so v tem sodelovali. Spodaj je zanimiva raziskava (Gallup World Poll, 2016), ki kaže, da večina vprašanih v državah nekdanje Jugoslavije (izjema so le Hrvati) meni, da je imel zanje razpad Jugoslavije negativne posledice. Tudi Slovenci, čeprav je tukaj razmerje med tistimi, ki menijo, da so na boljšem in tistimi, ki menijo, da so na slabšem, dokaj uravnoteženo. Najbolj negativne posledice so izrazili Srbi in prebivalci BiH – blizu 80 % vprašanih meni, da so po razpadu Jugoslavije na slabšem.
Ta percepcija je seveda povezana bodisi z izkušnjo vojne ali z izkušnjo ekonomske mizerije po osamosvojitvi. Denimo v Sloveniji je v času tranzicijske recesije v prvih letih BDP upadel za 20 %, v Srbiji pa za blizu 60 %. Prebivalci Bosne in Hercegovine pa so doživeli kar trojno katastrofo: medetnično krvavo vojno, gospodarsko depresijo in simbolno izgubo skupne države, v kateri so se počutili varno. Ne pozabimo, da so samo prebivalci Bosne in Hercegovine parolo “bratstvo in enotnost” jemali resno. Slovenci in Hrvati smo se, prihajajoč iz kulture Avstro-Ogrske, vedno imeli za nekaj več in naše aspiracije so bile usmerjene na zahod, skupna država Jugoslavija s skupno (nad)vlado v Beogradu je bila za nas vedno bolj kot ne kletka z “balkansko kulturo”, v kateri se nismo prav zelo dobro počutili.
Brez delujočega energetskega sistema ni industrije. Brez industrije ni obrambe. Brez obrambe ni suverenosti.
Izjemno pomembna izjava Ebbe Busch, švedske ministrice za energijo in podpredsednice vlade:
To strengthen Europe’s common security, we must have a reliable and functioning energy system. Without energy, no industry. Without industry, no defence. No defence, no sovereignty.
When I meet my energy colleagues in Brussels on Monday, my message will be clear. Instead of opposing new baseload power, the European Commission must make a path for new baseload power in Europe. Baseload power together with wind and solar is the way forward.
Europe must now create an energy sector that secures our independence. Europe needs to get prepared, get better and get united. It is time for action. Time is ticking.
Ukrajina ne bo članica Nata. In zakaj je potem moralo zaradi tega umreti en milijon ljudi?
Vojna (ruska agresija) se je začela, ker so članice Nata aprila 2008 Ukrajino povabile v Nato in zaradi vztrajanja pri narativi, da bo Ukrajina nekoč postala članica Nata. Ukrajina je bila zaradi tega porušena in umrlo je več kot milijon ljudi na obeh straneh.
Nato pa – 17 let kasneje in po 3 letih vojne – odpravnik poslov na Natu Mark Rutte po obisku pri šefu Nata v Washingtonu pove, da Ukrajina ne bo postala članica Nata.
Zakaj je moralo umreti 1 milijon ljudi in zakaj je morala biti Ukrajina porušena, če pa bi se temu lahko izognili že aprila 2008 in katerikoli dan v naslednjih 17 letih (tako da tega vabila nikoli ne bi dali ali ga umaknili)? Zakaj hudiča ste Ukrajince teh 17 let imeli za norca in zakaj ste zadnja tri leta pomagali ubijati te Ukrajince s pošiljanjem orožja in prolongiranjem vojne, če ste ves čas vedeli, da Ukrajina nikoli ne bo v Natu?! Kdo bo pogledal v obraz svojcem milijona umrlih in še enkrat toliko ranjenih in kdo bo pogledal v obraz tistim, ki so izgubili svoje domove in tistim, ki so izgubili prihodnost?
Ko gleda ta k…i izraz na licu odpravnika poslov na Natu, vsakega normalnega človeka popade bes.
Pogajanja o miru v Ukrajini: Previdni optimizem ameriške strani
Glede vojne v Ukrajini je dobro predvsem to, da so se vse strani sploh začele pogovarjati. ZDA (ki so inicirale to vojno z vabljenjem Ukrajine v Nato) se pogovarjajo z Rusijo in ZDA se pogovarjajo z Ukrajino, da bi se obe državi v vojni lahko sporazumele o končanju vojne, ki se brez ameriškega forsiranja vključitve Ukrajine v Nato ne bi začela. Torej dobro je, da so se začeli pogovori in da ni več apriornega zavračanja začetka pogovorov, dokler … niso izpolnjeni nemogoči pogoji za začetek pogovorov, kot so jih doslej postavljale Ukrajina in njeni sponzorji iz Bidnove administracije in EU. Kakorkoli se bodo razvila pogajanja in kakršnekoli bodo koncesije obeh strani, je bolje od umiranja na bojišču in uničevanja infrastrukture in prihodnosti Ukrajine.
Spodaj je droben uvid v to, zakaj odgovorni v Trumpovi administraciji izražajo previdni optimizem glede nadaljevanja pogajanj in kakšni bi utegnili biti obrisi bodočega dogovora. On nevtralnosti Ukrajine, statusa ozemelj z večinskim ruskim prebivalstvom, jedrske elektrarne Zaporožje do implicitnih varnostnih zagotovil Ukrajini prek ameriške vključenosti v izkoriščanje ukrajinskih naravnih virov in infrastrukture in evropske vloge pri zagotavljanju varnosti.
______________
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.