Ko izgubljaš, je po pravilu vsaka naslednja verzija “sporazuma” zate slabša. Dlje časa kot odlašaš, v večjo katastrofo se pogrezaš. To se očitno sedaj dogaja tudi Ukrajini. Če bi se izognila vojni (če ne bi verjela ZDA, da bo lahko postala članica Nata, če premaga Rusijo), bi ostala celovita (brez Krima) in vojaško močna. Če bi sprejela mirovni sporazum iz Carigrada marca 2022 (če ne bi verjela “zaveznikom”, da ji bodo pomagali, da bo premagala Rusijo), bi ostala celovita (brez Krima), vendar nevtralna in z omejeno vojaško močjo. Če bi sprejela prejšnjo verzijo “mineralnega sporazuma” z ZDA in če se Zelenski ne bi vpletel v besedni boj z ameriškim predsednikom in podpredsednikom, bi bila cena oziroma plačilo za preteklo “ameriško pomoč” za Ukrajino nižja. Ta nova verzija “mineralnega sporazuma” z ZDA je bistveno slabša – izgleda kot vreča brez dna, saj Ukrajina ne bo nikoli mogla te vreče napolniti, da bi se lahko “odkupila” za preteklo “ameriško pomoč”. Glejte spodaj obris “sporazuma”.

Zadeva je brutalna. Ameriško izsiljevanje je abotno do amena. Ne najdem besede za to pokvarjenost. Moj prvi instinkt, če bi bil na mestu Zelenskega, je, da bi ta “deal” z gnusom zavrnil. Toda nato se zavem, da Zelenski nima dobrih kart. Ničesar nima v rokah. Če reče ne, ga lahko Trump vrže volkovom – pusti Putinu, da počasi melje in pride z vojsko do Dnjepra in Kijeva. Evropski zavezniki Ukrajini tukaj ne morejo pomagati, ker – razen z odločnimi besedami – nimajo s čim. In če reče ne zdaj ter si nato po enem mesecu – ko se bodo ruske čete pomikale proti Dnjepru – premisli, bo Trump zahteval še več za poplačilo pretekle “pomoči”. Grozne izbire.

Je pa res, da če Zelenski sprejme “Trumpov deal”, s tem “kupi” mir za Ukrajino. Ukrajina se v zameno za mir odpove ekonomski avtonomiji in velik del svojega BDP premanentno transferira ameriškim korporacijam. No, če smo pošteni, za “navadne Ukrajince” to ne pomeni velike razlike glede na situacijo pred vojno – takrat so rente pobirali lokalni oligarhi, zdaj jih bodo pa Američani. Ukrajina je bila pred vojno kljub velikim naravnim bogastvom najmanj razvita nekdanja sovjetska republika. Ker so rente pobirali lokalni oligarhi, cveteli pa sta korupcija in prostitucija.

Kljub vsemu je grozno gledati, v kaj so Američani potegnili Ukrajino in kako jo bodo v naslednjih desetletjih kot kolonijo zlorabljali.

____________

There’s a new draft of the U.S.-Ukraine minerals deal.

It’s a sharp break from the version agreed on the day talks collapsed in the Oval Office.

And it stuns with what Washington demands.

Zelensky didn’t comment, except saying nuclear plants are out of the deal.

MP Zhelezniak claims the conditions are:

1. A joint U.S.-Ukraine investment fund Co-managed, but not equally. Five board members—three U.S., two Ukrainian. No decision without U.S. approval.
2. Who pays what

The U.S. says it’s already paid in—$100 billion since 2022. Ukraine must contribute future royalties and profits from gas, oil, minerals, and more. The agreement is open-ended.

Only the U.S. can walk away.

3. Who gets paid first

The U.S. gets its full “contribution” back—plus 4% annual interest. Ukraine sees no profit until that’s done.

The U.S. can pull money out freely. Ukraine cannot.

4. What Ukraine gives up

All resource revenues, public and private, across all territory—even occupied. Private firms like DTEK are not exempt.

Funds are to be converted into hard currency and wired abroad to an account controlled by the U.S.

5. Who gets the minerals

The U.S. gets first rights to buy what’s extracted—state or private.

6. Who builds what

All new infrastructure projects in Ukraine must be offered to the fund first. Only if the fund declines can other investors be considered.

Even private-sector initiatives may be bound by this, though the language is unclear.

7. What’s missing No security guarantees. No defense clause. Just resource control.

Zhelezniak says this isn’t a partnership. It’s full leverage and financial control of Ukraine.

Vir: Tymofiy Mylovanov