Kot pravijo, če sta sporočili za javnost dveh držav po razgovorih voditeljev obeh držav skladni, tudi če sta redkobesedni, so bili pogovori dobri. Če se močno razlikujeta so bili neuspešni. Meni se zdita spodnji dve sporočili za javnost Bele hiše in Kremlja dokaj skladni. S tem, da je v določeni točki dan večji poudarek ruske strani “nezaupanju Rusije, da se bo Kijev držal dogovorov” in pogoju za premirje, da ZDA prenehajo  oboroževati Ukrajino in z njo deliti obveščevalne informacije, in da je na ameriški strani bil večji poudarek na tem, da “Iran ne bi smel biti nikoli v poziciji, da napade Izrael”.

Bo pa seveda še najbolj zanimivo, kako bodo mediji po svoje interpretirali obe sporočili za javnost. Že vidiim naslove, kot “Putin zavrnil 30-dnevno premirje“, “Putin v resnici ni za mir“, itd.

No, mene zanima, kaj ste se izven teh floskul v resnici pogovarjala – o Krimu, Odesi, Donbasu, Harkovu, Zaporožju in jedrski elektrarni Zaporožje, demilitariziranem področju desno od Dnjepra in dovoljenih vojaških kapacitetah Ukrajine levo od Dnjepra itd.

__________

Vir: Bela hiša

Rusko sporočilo za javnost (prevedeno iz ruščine s ChatGPT)

Telefonski pogovor s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom

Med Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je potekal telefonski pogovor.

18. marca 2025, ob 20:15

Voditelja sta nadaljevala podrobno in iskreno izmenjavo mnenj glede razmer v Ukrajini. Vladimir Putin je izrazil hvaležnost Donaldu Trumpu za njegovo prizadevanje pri doseganju plemenitega cilja – končanja spopadov in človeških žrtev.

Predsednik Rusije je potrdil temeljno zavezanost k mirni rešitvi konflikta in izrazil pripravljenost, da skupaj z ameriškimi partnerji temeljito preuči možne poti za rešitev konflikta, ki mora biti celovita, trajnostna in dolgoročna. Pri tem je poudaril, da je nujno upoštevati temeljne vzroke krize in legitimne ruske varnostne interese.

V zvezi s pobudo ameriškega predsednika o uvedbi 30-dnevnega premirja je ruska stran izpostavila ključne vidike, kot so učinkovit nadzor prekinitve ognja vzdolž celotne bojne črte, ustavitev prisilne mobilizacije v Ukrajini ter prenehanje preoboroževanja ukrajinske vojske. Prav tako so bile omenjene resne nevarnosti zaradi nezanesljivosti kijevskega režima, ki je že večkrat kršil sklenjene dogovore. Posebej so bili poudarjeni brutalni teroristični zločini, ki so jih ukrajinske sile zagrešile nad civilnim prebivalstvom Kurske oblasti.

Kot ključen pogoj za preprečevanje nadaljnje eskalacije konflikta in reševanje po politično-diplomatski poti je bilo izpostavljeno popolno prenehanje tuje vojaške pomoči in obveščevalne podpore Kijevu.

Vladimir Putin je v zvezi z nedavnim pozivom Donalda Trumpa za rešitev življenj obkoljenih ukrajinskih vojakov v Kurski oblasti zagotovil, da je ruska stran iz humanitarnih razlogov pripravljena zagotoviti življenje in dostojno ravnanje z vojnimi ujetniki skladno z ruskimi zakoni in mednarodnim pravom, če se predajo.

Donald Trump je predlagal medsebojno ustavitev napadov na energetsko infrastrukturo za obdobje 30 dni, kar je Vladimir Putin pozitivno sprejel in takoj naročil ruski vojski ustrezno ukrepanje.

Predsednik Rusije se je prav tako konstruktivno odzval na Trumpovo pobudo glede varnosti plovbe v Črnem morju, pri čemer je bilo dogovorjeno, da se bodo začela pogajanja za podrobnejšo razdelavo sporazuma.

Vladimir Putin je napovedal, da bo 19. marca izvedena izmenjava vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino (175 za 175 oseb), poleg tega pa bo kot gesto dobre volje Rusija predala še 23 huje ranjenih ukrajinskih vojakov, ki se zdravijo v ruskih zdravstvenih ustanovah.

Voditelja sta potrdila nadaljnja prizadevanja za rešitev ukrajinskega konflikta v bilateralnem okviru, z vključitvijo omenjenih predlogov predsednika ZDA. V ta namen bosta oblikovani posebni strokovni skupini na ruski in ameriški strani.

Pogovor je vključeval tudi druge mednarodne teme, kot so razmere na Bližnjem vzhodu in v regiji Rdečega morja. Dogovorjene so bile skupne aktivnosti za stabilizacijo kriznih območij, sodelovanje pri vprašanjih jedrske neširjenja in globalne varnosti, kar naj bi izboljšalo tudi splošno ozračje rusko-ameriških odnosov. Kot pozitiven primer je bilo omenjeno solidarno glasovanje v ZN o resoluciji glede ukrajinskega konflikta.

Izražen je bil obojestranski interes za normalizacijo odnosov zaradi posebne odgovornosti Rusije in ZDA za globalno varnost in stabilnost. Obravnavana so bila področja potencialnega gospodarskega in energetskega sodelovanja. Donald Trump je podprl idejo Vladimirja Putina o organizaciji hokejskih tekem med ruskimi in ameriškimi igralci, ki nastopajo v ligah NHL in KHL, v ZDA in Rusiji.

Predsednika sta se dogovorila, da ostaneta v stiku glede vseh odprtih vprašanj.

Vir: Urad Predsednika RF