Evropska politična elita se je ujela v past svoje najnovejše obsesije – orožarske histerije. Nenadoma je ugotovila, da dve tretjini vsega orožja kupi v ZDA, preostanek do treh četrtin vseh nakupov orožja in opreme pa večinoma v Izraelu. Nenadoma je ugotovila, da imajo ta napredna orožja, kot so denimo ameriški lovci F-35, lahko “gumbe” (“kill switch”), ki onesposobijo delovanje teh letal. Podobno je s programsko opremo drugega orožja, z GPS-om itd. Torej, evropske države se bodo lahko bojevale samo v vojnah, ki jih bodo odobrile ZDA.
To pomeni, da bi se države EU morale v celoti vojaško samosvojiti od ZDA. Zamenjati vso občutljivo orožje in programsko opremo z lastnimi, sama zbirati obveščevalne podatke, zagotoviti lasten GPS, lastne tehnološke platforme za komunikacije itd. Kar pomeni, da bi bilo res treba vlagati vsaj 4 % BDP v orožje naslednjih 30 let.
Toda, zakaj že? Zaradi namišljenega iracionalnega strahu pred Putinom in njegovo vojsko? Tisto vojsko, ki potrebuje dva meseca, da zavzame srednjo veliko vas v Ukrajini? Pred ruskim jedrskim orožjem EU itak nima obrambe zaradi ruske nenadkriljive prednosti v nosilnih (hipersoničnih) raketah. Karkoli države EU naredijo s skupnim jedrskim ščitom, bo ta še vedno ranljiva tarča za ruske rakete. Kajti zaostanka v razvoju hipersoničnih raket evropski fiziki niso sposobni v doglednem času nadoknaditi. Seveda pa lahko države EU postavijo tudi Surovikinovo obrambno linijo od Finske, prek Baltskih držav, Poljske in Romunije do Črnega morja ter jo vzdržujejo s pol milijona stalne vojske na terenu, če se bojijo ruskih tankov na ozemlju EU. Toda to ne bo rešilo evropskih težav z varnostjo.
Torej se je treba zbrati in razmisliti, kakšnim realnim grožnjam je podvržena EU in na kateri način lahko najlažje te grožnje izniči. In potem bo kmalu ugotovila, da “rusko grožnjo” najlažje ukroti tako, da Rusiji prizna njene varnostne garancije (de ne sili z – ameriškim – orožjem na rusko mejo) in da začne z Rusijo poslovati. Obojestransko koristno poslovanje je najboljše zdravilo proti vojni. Ob tem pa se vzpostavi racionalna vojaška struktura z vsemi zavedanji glede njene realne moči.


“Kill switch” ni samo v orožarskih roduktih. Je v vsem software-u. Poleg “back door”-ja, seveda. Kaj so naredile Kitajska Rusija, Iran,…še pred trenutnimi zaostritvami. Naredili so svoje verzije Google-a, Twitterja, …operacijskih sistemov, itd.
Danes ne moreš biti suveren, če nimaš kontrole nad ključnim SW. Za majhne države je to seveda težko, za polmilijarne gospodarsko-politične bloke kot je EU, pa bi to moralo biti obvezno. Če v resnici hočejo biti suvereni, seveda. Če si pa samo vazal, potem pa,…
Všeč mi jeVšeč mi je