Seveda gre zgolj za vrhunski sarkazem, da Evropejci več financirajo rusko stran kot pomagajo Ukrajini. Je pa ta sarkazem dober zaradi licemerja, ki ga zganjajo Evropejci. Uvedli so 16 paketov sankcij proti Rusiji in njenim subjektom, Putina imenujejo vojnega zločinca in se sploh nočejo z njim pogajati, na drugi strani pa kupujejo ruski plin, naftne derivate, umetna gnojila in celo hrano od Rusije.

K temu je treba dodati, da:

1. Evropa nima veliko izbire in da mora kupovati ruski plin, sicer bi zmrznila pozimi, njena industrija pa ugasnila. Ameriški in katarski LNG sta bistveno predraga.
2. ZDA so tudi velik uvoznik ruskih naftnih derivatov (posredno), umetnih gnojil, urana itd.

Ključna poanta je, da ne greš v vojno z državo, od katere si ključno odvisen (Rusija) in da se ne kregaš z državo, ki te varuje (ZDA). In nauk iz te zgodbe je, da je treba ustrezno zmanjšati strateške odvisnosti, da lahko kadarkoli ohraniš in ubraniš svojo avtonomijo in da te ne morejo izsiljevati ali resno prizadeti. Diverzifikacija nabavnih virov in izvoznih trgov na eni in energetska, prehranska, tehnološka in vojaška avtonomija na drugi strani so ključ.

Trumpove besede iz leta 2018, iz katerih so se Nemci smejali, Evropejci pa samo debelo gledali, so zelo smiselne. Zanimivo je, da ima “kšeftar” Trump, kot se mu posmehujejo, več smisla za strateške zadeve kot “pametni in uglajeni” Evropejci.