Vojna v Ukrajini je posledica geopolitične nekompetentnosti in naivnosti evropskih voditeljev

Medtem ko vas FDV-jevski  diplomanti – bodisi kot svetovalci ali celo nosilci ključnih političnih funkcij v državi ali kot novinarji – dnevno bombardirajo s svojim intelektualno podhranjenim narativom glede vzrokov za vojno v Ukrajino, njenega poteka in njenega ultimativnega konca, imate spodaj vpogled top diplomata z izjemnim poznavanjem geoplitike. Singapurski diplomat in profesor Kishore Mahbubani je v svoji karieri med drugim dvakrat vodil singapursko delegacijo v Varnostnem svetu in dvakrat je bil predsednik Varnosstnega sveta OZN. Mahbubani pravi, da se je bilo vojni v Ukrajini mogoče izogniti, da je vojna posledica geopolitične nekompetentnosti evropskih politikov in da so bili ti politiki izjemno naivni, ko so svojo geopolitično prihodnost stavili samo na ZDA.

Mahbubani pa v spodnjerm pogovoru diskutira predvsem o speminjanju globalne geopolitične situacije, vlogi Kitajske in napakah, ki sta jih naredili ZDA in EU, ki sta poskušali zaustaviti kitajsko globalno infrastrukturno strategijo BRI (En pas Ena pot), namesto da bi uporabili enak pristop in državam globalnega Juga namesto pridig o človekovih pravicah raje gradili infrastrukturo ter investirali v njihove vire.

Tisti, ki spremljajo slovenske mainstream medije, tiskane in elektronske, kot svoj glavni vir informacij, so podobno nevedni in podobno naivni kot FDV-jevci, ki jim interpretirajo realnost v skladu s svojo nevednostjo in naivnostjo. Živijo v Kusturičevem Podzemlju.

Kishore Mahbubani PPA (born 24 October 1948) is a Singaporean diplomat and geopolitical consultant who served as Singapore Permanent Representative to the United Nations between 1984 and 1989, and again between 1998 and 2004, and President of the United Nations Security Council between 2001 and 2002.

After stepping down, he remained serving as a senior advisor at the National University of Singapore while engaging in a nine-month sabbatical at various universities, including Harvard University‘s Ash Center for Democratic Governance and Innovation. He is currently a Distinguished Fellow at the Asia Research Institute. In 2019, Mahbubani was elected as a member of the American Academy of Arts and Sciences.

Between 2004 and 2017, he served as Dean of the Lee Kuan Yew School of Public Policy at the National University of Singapore.

Vir: Wikipedia

Pot do evropske suverenosti

Bržčas sta edini koristi Trumpove vladavine 2.0 za Evropo v tem, da, prvič, utegne ameriški predsednik v njemu lastnem »kšeftarskem« slogu končati vojno med ZDA in Rusijo na ukrajinskem ozemlju in s tem končati trpljenje Ukrajincev in evropsko stagnacijo, in drugič, da je države EU z brutalno brco prisilil, da se morajo osamosvojiti od ZDA. Ko sem pred letom in pol pisal o nujnosti evropske suverenosti, je bilo še prehitro. Takrat sem pisal, da je čas, da v Evropi odrastemo. Da postanemo suvereni in avtonomni v vodenju naših politik. In da bo Evropa suverena šele takrat, ko se bo vojaško, tehnološko in finančno osamosvojila od ZDA.

Izvirni greh: evropska nesuverenost

Vendar so bili evropski voditelji takrat še tesno v postelji z Bidnovo administracijo. Živeli so v iluziji večnega evroatlantskega zavezništva, v katerem bodo evropske države večno uporabljale ameriške tehnološke in komunikacijske storitve in da jih bo ameriška vojska večno in zastonj varovala. V zameno za to iluzijo so se bili evropski voditelji po drugi svetovni vojni pripravljeni odpovedati tehnološki, vojaški in zunanjepolitični suverenosti.

Toda Donald Trump je z eno potezo to iluzijo razblinil. Pokazal je, da je Evropska unija vojaško nebogljena skupinica političnih voditeljev, ki med seboj tekmujejo, kdo se bo bolj vehementno petelinil pred TV kamerami, pri čemer pa nima nikakršnih realnih sposobnosti, da bi vojaško zaščitila napadeno državo na svojih mejah. Ker brez ameriškega jedrskega ščita in ameriške pripravljenosti na vojaško pomoč še sebe ne more zaščititi. In s samostojnimi pogajanji z Rusijo o usodi Ukrajine je Trump brutalno demonstriral, da je Evropska komisija v najboljšem primeru nevladna organizacija, katere mnenje nikogar v svetu ne zanima. Trump je pokazal, da je EU v geopolitičnem oziru irelevanten subjekt. Svojo relevantnost so evropske države, vendar le peščica njih, črpale iz sodelovanja v skupini G7. Kadar in dokler je bilo to v interesu ZDA.

Nadaljujte z branjem

Douglas MacGregor: Zelensky Will Be Gone and NATO Will Fall Apart

Iskanje konca vojne v Ukrajini je v tipičnem limbu:

  • Obe primarni vojskujoči se strani (Rusija in ZDA) sta pripravljeni nehati svojo vojno na ozemlju Ukrajine,
  • Toda žrtev te vojne (Ukrajina) ni pripravljena sprejeti cene te vojne (da bo plačevala v nedogled za ameriško dosedanjo “pomoč” in za implicitno zaščito pred Rusijo (prek ameriške zaščite svojih gospodarskih interesov / vložkov / donosov v Ukrajini)),
  • In najbolj glasne čivave v Evropi (Francija, V. Britanija, Poljska, Baltske in Skandinavske države) niso pripravljene sprejeti mirne rešitve v Ukrajini, ker …  Ja, zakaj? Ker bi bilo to v nasprotju z dosedanjim narativom, da je Putin nesprovocirano napadel Ukrajino? Da je treba Rusijo poraziti, sicer mir ne bo pravičen? Da je bolje, da se Ukrajina še naslednjih 5 ali 10 let vojskuje z ruskimi silami, dokler se evropska obramba ne postavi na noge v takšni meri, da bi lahko nadomestila umik ZDA iz Nata in s tem ameriške zaščite Evrope?

Toda dejstva so neizprosna: Ukrajina se ne more bojevati 5 ali 10 let, saj se ne more bojevati niti naslednjega pol leta, (1) ker ji je zmanjkalo vojakov, (2) ker bi ZDA umaknile svojo pomoč v orožju, obveščevalnih podatkih in koordinaciji vojaških akcije in (3) ker države EU ne morejo nadomestiti ameriške vojaške pomoči in ker nimajo vojakov, niti se jih ne upajo napotiti v Ukrajino. In države EU, tudi če vsako leto vložijo 800 milijard v orožje, v 10 letih ne bodo varne pred rusko jedrsko nevarnostjo. Ker tudi ZDA niso varne pred njo, saj ima Rusija nedosegljivo prednost v nosilcih te nevarnosti (hipersonične rakete). Torej?

Torej vojna v Ukrajini je efektivno končana za primarna nasprotnika (ZDA in Rusijo). Ker sta se obe državi tako odločili. Koliko časa se lahko Ukrajina in države EU še oklepajo iluzije, da je mogoč drugačen izid te vojne, kot so si ga domišljali zadnja tri leta? Koliko časa se lahko wishful thinking še bojuje proti realnosti?

Ne prav dolgo. Realnost bo kmalu prevladala, ker pač temelji na trdih dejstvih. Zelenski se bo prejkoslej moral umakniti in države EU bodo morale narediti svojo lastno vojaško unijo.

V spodnjem pogovoru so te stvari samo še bolj kruto predstavljene.

Proxy vojna med ZDA in Rusijo na ukrajinskem ozemlju? Kakšna proxy vojna?

V članku v New York Timesu ni sicer nič dramatično novega in česar nismo vedeli že vsaj dve leti in pol. Gre zgolj za počasno in postopno konvergenco med uradnim narativom in dejansko situacijo zadnja tri leta v Ukrajini.

Die-hard FDV-jevci bodo sicer do konca zanikali ameriško vpletenost v vojno v Ukrajini in poudarjali, da ZDA zgolj pomagajo napadeni državi, ki se bori proti agresorju. To me spominja na definicijo žene, kot jo je podal moj prijatelj pravnik: Žena je tista oseba, ki ti pomaga pri reševanju težav, ki jih ne bi imel, če ne bi bil poročen. No, ZDA so tisti zaveznik, ki Ukrajini pomaga v boju proti ruski agresiji, do katere ne bi prišlo, če ne bi ZDA sprovocirale te vojne (z vabljenjem Ukrajine v Nato in obljubo članstva, če premaga Rusijo). S to razliko, da ima žena (običajno) resne namene z zakonsko zvezo, medtem ko so se ZDA samo malce igrale v Ukrajini, da oslabijo Rusijo.

Spodaj je uporaben kratek povzetek članka v NY Timesu, če se vam ne da brati originala.

Nadaljujte z branjem

Kitajski preboj pri čipih: DeepSeek trenutek tudi za litografijo za proizvodnjo čipov

I was speaking on possibility of DeepSeek moment in lithography for many months with much ridicule from Twitter lithographers. I am sad to be proven correct but since truth is now out I will confess.

The United State is slowly realizing there is no way to stop Chinese lithography industry. Sanctions have been misapplied and the industry has reached escape velocity. ASML sees writing on wall and this why they open service facility in Beijing. They have no choice but to service older machines or risk being shut out of the market forever. TSMC is aware of this for many months and all senior leadership has been a warning of risk we may lose competitiveness on mature nodes. As for EUV light generation the progress Beijing has made has been astonishing… The DeepSeek moment in lithography I hinted before is sooner than many realize. I try not to cause panic before but I say this now with hope my voice gets heard by those who can influence government:

Taiwanese & U.S. government have been aware for many months that Beijing is developing an EUV mega source. This source is called the “High Energy Photon Source” (HEEPS) it is a storage ring synchrotron particle accelerator and is planned to provide 1000x more power than a single ASML High NA machine. There are plans to distribute the light to multiple semiconductor fabrication plants similar to the way a power plant distributes electricity. The construction of the facility is  estimated to reach completion soon and is the CCP and Chinese Academia of Sciences top priority. I am attaching images for reference.

It is time for United States to start a similar effort and treat high power EUV light source as national security priority! We need a Manhattan project for lithography!  The move of TSMC R&D facility and members to Arizona was not coincidence! It is the first step of a long road to self sufficiency for USA semiconductors.

Vir: Dr Kim