Slika 1: DeepSeek je potreboval le 7 dni, da je dosegel 60 mio uporabnikov. ChatGPT pred njim je potreboval 60 dni, Google 515 dni itd.

Slika 2: Januarja se je v Evropi sesula prodaja Tesel, medtem ko so se ostali e-avti prodali v enakih količinah kot pred letom dni. Špekulacije so, da gre za evropski odziv na obnašanje Elona Muska. Lahko pa, da so Teslo samo izrinili Kitajci.

Slika 3: Nemška industrijska prizvodnja je že šesto leto v prostem padu, trend se je močno zaostril navzdol po začetku vojne v Ukrajini in energetski krizi. Konec 2014 je bil obseg nemške industrijske proizvodnje za 20 % nižji kot konec leta 2017. Ameriška napoved carin za EU ne obeta umiritve trenda propadanja, ker so ZDA največji izvozni trg Nemčije.

Zanimivo. Ameriško ministrstvo za pravosodje naj bi uradno razpustila delovno skupino za zaseg poslovnega premoženja ruskih subjektov in tudi delovno skupino za spremljanje ruskega in kitajskega vplivanja v ZDA. Namesto tega naj bi ssredstva preusmerilo za spremljanje mednarodnega kriminala in tihotapljenja fentanila. Torej se Trump “ne gre več” vojne proti Rusiji in ga tudi ne skrbi kitajsko in rusko vpletanje v notranje zadeve ZDA. Dodatno k temu je zanimiva informacija, da naj bi Trumpova administracija prijazno preložila organizacijo ukrajinske obrambe na vlado V. Britanije.

The U.S. Justice Department, under new Attorney General Pam Bondi, has officially disbanded Task Force KleptoCapture, the unit created during the Biden administration to seize Russian business assets in response to the Ukraine conflict. The move marks a significant shift in Washington’s approach to economic warfare against Russia.

Task Force KleptoCapture was established in 2022 with the goal of enforcing sanctions, seizing the assets of Russian oligarchs, and targeting businesses linked to the Kremlin. Over the past two years, the task force oversaw the confiscation of high-profile assets, including luxury yachts, real estate, and bank accounts, as part of Washington’s broader financial war against Moscow.

Bondi has also disbanded the Foreign Influence Task Force, which previously monitored Russian and Chinese political influence in the United States. According to sources, the Justice Department is now redirecting resources to focus on transnational crime and fentanyl trafficking, shifting away from aggressive sanction enforcement.

With U.S. enforcement weakening, previously targeted Russian individuals and businesses may now regain access to frozen assets.

Meanwhile, European governments, which have been at the forefront of maintaining sanctions against Moscow, now find themselves increasingly isolated as Washington steps back from its previous hardline stance.It is difficult and time-consuming to do the work that proves Beijing is lying. Tools that allow us to uncover the flaws of China’s own system, and the actual struggles Chinese people face, directly support the goals, security, and resilience of democratic governments.

Without the work that China nonprofits do, it will be much harder to show that China’s governance model is deeply flawed. If we can no longer prove that, it becomes much harder to understand why democracies are worth fighting for in the first place.

Vir: DD Geopolitics via X

Predvidevam, da je ključna kolateralna korist of Muskovega lomastenja po ameriških institucijah prekinitev financiranja “razvojne pomoči” v obliki financiranja “nevladnih organizacij” po svetu, katerih vloga je bila v zbiranju in pripravi informacij, ki so služile za dezinformiranje velikim tujim medijem o državi. Britanski The Economist neposredno objokuje, da se je s prekinitvijo USAID financiranja zdaj sesul celoten ekosistem dezinformiranja, na katerem so se napajali tudi njegovi novinarji, ko so prali možgane svojim bralcem glede Kitajske. Kot najbrž veste, je v zadnjih 20 letih The Economist najmanj dvakrat letno objavil kampanjo, v kakšnih hudih težavah je kitajsko gospodarstvo in kako se bo zdaj-zdaj kitajsko gospodarstvo sesulo. Kot veste, se ni. In nič ne kaže, da se bo v doglednem času. Nasprotno, kitajsko gospodarstvo nesramno hitro tehnološko prehiteva gospodarstva razvitih držav. Torej je bilo nekaj zelo hudo narobe s kvaliteto oziroma natančnostjo informacij, ki so jih o Kitajski pripravljale ameriško financirane “nevladne organizacije”. Očitno so jih načrtno pripravljale za namen dezinformiranja.

Spodaj je zapis Arnauda Betranda na to temo:

Hilarious how the Economist describes the news of the US government cutting funding to part of the vast network of anti-China propaganda shops it was financing. Or, as they put it euphemistically: “groups promoting rights in China”.

They argue that “some aid money has been very well spent” and when you read through the article to understand what they mean by that it’s because “journalists rely on them for first-hand accounts and data.”

So in effect the US government was financing the entire ecosystem: the journalists writing on China and their sources! “Money very well spent” indeed…

Ever wondered why the narrative on China was almost exclusively of the “China bad” or “China collapse” type? Wonder no more.

Hopefully this will serve to awaken people as to the extent to which they have been brainwashed on this topic (and many others).

Nadaljujte z branjem→

Odlično branje!

Nadaljujte z branjem→

Trumpov predlog glede ameriškega “nakupa” Gaze in kasnejši razvoj “Gaza Riviere” ni nič novega. Naseljenci ZDA imajo to v genih. Iz časov, ko so zemljo etnično očistili indijancev in ga nato prodajali priseljencem.

It’s now almost cute watching old Trump fail:

1. Threatened Denmark to steal Greenland, Denmark immediately allows Russia to repair and maintain Nord Stream

2. Threatened Canada, Canada talks free trade agreement with China

as for Russia & China:

3. Threatened Russia and said he’ll talk to Putin soon. Putin didn’t bite, doesn’t call, Trump now says it’s not urgent

4. New sanctions against China says he’ll have a call with Xi within a day. Xi didn’t call. China imposes painful sanctions on US (rare earth, Google). 

Trump now begs for a call with Xi. Xi has time.

5. Meanwhile Musk destroyed a top tool of US international coercion, now Rubio is trying to restore USAID as government agency.

Total chaos. China does nothing, wins

I forgot one: When the master came to see Trump, he even made him wear a blue tie (blue of all colors, the color of the US democrats) to make clear who’s the boss. Note that Trump always wears a red tie, everywhere. Except when the boss comes to visit.

7. threatened Mexico with tariffs and invasion. Mexico increases border guards and takes out CIA-backed drug cartel leader as a warning shot against the US deep state. Trump is now awefully quiet about Mexico.

Vir: Harald in China via X

Zelo glasna tišina v naših medijih po razkritju, da so slovenski mediji bili na plačilni listi USAID izpostave ameriškega State departmenta in da so “znane osebnosti” iz šov biznisa bile bogato nagrajene s strani iste izpostave ameriškega State departmenta za svoje obiske podpore pri Zelenskem. Da ne govorimo o s strani iste izpostave ameriškega State departmenta financiranih neredov Gruziji pred in po volitvah, pa o financiranju ciljnega medijskega pokrivanja oranžnih, roza in drugih barvnih revolucij…

Zgovorno glasna tišina, mar ne?

Nadaljujte z branjem→

Western NGOs or funders have about 0 interest to acknowledge that they are creating an Orientalist elite with the funds they provide.

First, they do not see it–because the topics they think important are ipso facto proclaimed important for all even if in the Orientalist country nobody cares for them.

Second, the comprador intelligentsia will never tell them the truth b/c they would lose funding.

Third, the funders have scant contact with the domestic intellectual scene outside the NGOs they fund.

Fourth, even when they have some contact they tend to dismiss people who do not like their ideas as half-witted hillbillies not worth paying attention to & in need of re-education.

Thus, a false intellectual life is being created whose objective is to provide income to foreign and domestic NGOs.

That intellectual life exists only in the reports they write & nowhere else.

Vir: Branko Milanović, via X

Najbrž ste opazili sramotni umik kolumbijskega predsednika, ki se je prek družbenega medija junačil, kako ne bo dovolil pristanka ameriških letal z deportiranimi migranti. Nakar je sramotno popustil in kolumbijska vlada je morala sama plačati transfer deportiranih migrantov nazaj domov. Predsednika vlad Kanade in Mehike sta tudi prek tiskovnih konferenc zagnali vik in krik, ko je ameriški predsednik Trump napovedal uvedbo 25 % carin. Nakar sta se začela umikati in vsak zase pošiljati sporočila ameriškemu predsedniku, da bodo kanadske oblasti bolje poskrbele za preprečitev tihotapljenja fentanila v ZDA in mehiške za preprečitev ilegalnih prehodov prek mehiške meje v ZDA.

Kitajske oblasti so ravnale nasprotno. Nobenih junačenj prek družbenih omrežij, nobenih tiskovnih konferenc. Trumpovo napoved uvedbe 10 % carin so pospremile zgolj z drobno izjavo na vladni spletni strani, da obsojajo uvedbo carin in da bodo uvedle ustrezne povračilne ukrepe. In res so naredile točno to. In s stilom. V torek so predstavile tri ukrepe. Prvi ukrep je pritožba pri WTO zaradi “diskriminatornih in protekcionističnih” enostranskih carin ZDA. Drugi ukrep je uvedba 15 % carin na uvoz ameriškega LNG plina in premoga in 10 % na uvoz surove nafte. Tretji ukrep pa je začetek protimonopolne preiskave proti Googlu in napoved preiskave proti Applu. Takoj za tem se je odzval Trump, češ da bo klical kitajskega predsednika Xija glede ureditve vprašanja carin.

Kot sem pisal pred dvema dnevoma, je Trumpova metoda, da vsako žrtev (državo) izolira, nakar je izolirana žrtev pripravljena na večje koncesije, v bistvu na maksimalne koncesije, ki jih bo Trump zahteval. In edina delujoča načina proti tej Trumpovi metodi sta, prvič, da države delujejo usklajeno s celotnim arsenalom ukrepom, in drugič, da udarijo nazaj odločno in to tam, kjer ZDA najbolj boli. To pa je pri izvozu ameriških energentov in pri dostopu ameriških tehnoloških podjetij do nacionalnih trgov. Oboje boli zasebne lastnike, ki so največji podporniki Trumpa.

Kitajska to zna. Upajmo, da bodo tudi države EU znale.

Debata o nujnosti povečanja javnih izdatkov za obrambo se je začela in v naslednjih letih se bo pritisk za povečanje izdatkov za obrambo zelo povečal. Slovenija je sicer trenutno glede izdatkov za obrambo precej podhranjena. Do leta 2008 je delež izdatkov za obrambo znašal večinoma več kot 1.5 %, po krizi je upadel celo pod 1 %, danes pa znaša 1.3 %. Povprečni izdatki za obrambo držav Nato so v zadnjem desetletju sicer višji za okrog 0.5 odstotnih točk BDP.  Do cilja 2 % BDP do leta 2030, ki ga je te dni v Bruslju izpostavil predsednik vlade, je še daleč.

Vprašanje pa je, ali je to sploh potrebno in smiselno. Iz vidika ekonomskih učinkov so vlaganja v obrambo sicer globoko inferiorna ostalim javnim izdatkom, saj imajo bistveno nižje ekonomske učinke (multiplikator izdatkov za obrambo je nižji od 1, pri izdatkih za pokojnine je multiplikator okrog 1.4, multiplikator izdatkov za infrastrukturo pa je okrog 2), hkrati pa izrivajo druge pomembne javne investicije (za šolstvo, zdravstvo, infrastrukturo itd.), ki prinašajo višje tako srednjeročne kot dolgočne ekonomske učinke in učinke na blaginjo. Poleg tega Slovenija nima razvite obrambne industrije, ki bi lahko generirala pomembne makroekonomske učinke, zato bi se večina povečanih izdatkov za obrambo v obliki nakupa tujega orožja prelila v tujino.

Spodaj je pregled koristi in slabosti vlaganj v obrambo na podalgi pregleda empiričnih študij, generiran s pomočjo umetne inteligence. Dober pregled kot začetna točka.

Makroekonomski učinki izdatkov za obrambo so sicer večplastni ter se razlikujejo med državami in skozi čas. Medtem ko nekatere študije kažejo na morebitne gospodarske koristi povečanih vojaških izdatkov, druge poudarjajo tveganja preusmerjanja virov in dolgoročne gospodarske neučinkovitosti. Čeprav lahko izdatki za obrambo zagotovijo kratkoročno gospodarsko spodbudo in prispevajo k nacionalni varnosti, lahko povzročijo tudi izrinjanje zasebnih naložb oziroma drugih javnih naložb in kažejo nižje multiplikatorje v primerjavi z drugimi oblikami javne porabe. Oblikovalci politik bi morali skrbno pretehtati varnostne koristi izdatkov za obrambo v primerjavi z morebitnimi gospodarskimi kompromisi, pri čemer morajo upoštevati tako kratkoročne učinke kot dolgoročne razvojne cilje.

Nadaljujte z branjem→