Prejšnji teden sem na eni okrogli mizi o prihodnosti socialne države v organizaciji Socialdemokratov šokiral prisotne z izjavo, da vrnitev Janše ni samo nevarnost, pač pa nezaustavljivo dejstvo. Kaj drugega lahko pričakuje koalicija, ki je ubila 15 % industrije zaradi nepomoči energetsko intenzivnim podjetjem, davčno ubila samostojne podjetnike, povečala omrežnino na elektriko, želela prepovedati peči na drva in električne bojlerje in ki želi v letu pred volitvami uvesti davek na nepremičnine?
Volilci so izjemno občutljivi na svoj ekonomski in družbeni položaj. Izjemno so občutljivi na povišano inflacijo in višje davke, ki zajedajo v njihove dohodke. In občutljivi so na povečane kulturno heterogene migracije, ki jih razumejo kot napad tako na svoj ekonomski položaj kot na svoje tradicionalne kulturne vrednote. Glede učinka inflacije na volilne sentimente so to nedavno izkusili ameriški demokrati, sledila jim bo nemška mavrična koalicija, ki ima ob inflaciji in visokih cenah elektrike problem še z migranti.
Toda poglejmo učinek davkov na volilne sentimente. Ahrens je v pregledni meta študiji različnih raziskav iz leta 2024 pokazal, da volivci ponavadi kaznujejo stranke, ki pred volitvami zvišajo davke. Vendar pa je učinek odvisen od vrste davka in načina, kako je bila reforma izvedena. Kot kaže meta analiza Fuesta (2024), neposredni davki, kot so dohodnina in davek na premoženje, sprožijo močan negativen odziv volivcev, medtem ko je zvišanje DDV pogosto lažje sprejeto, saj vpliva na širši spekter ljudi in ni neposredno povezano s plačilnimi listami.

You must be logged in to post a comment.