Monthly Archives: februar 2025

Tragična resnica: Z energetskim prehodom na sonce in veter se poraba plina za proizvodnjo elektrike ne zmanjša

2 februarja, 2025 By in gospodarstvo 2 komentarja

Vsakomur, ki je absolviral osnove elektrotehnike in energetike ali ki ima odprte možgane, je več kot jasno, da se s prehodom s premoga in plina za proizvodnjo elektrike na nestanovitna vira sonca in vetra, nkakor ne znebimo porabe premoga in plina. Ker pač, ko ni sonca in vetra, je treba za proizvodnjo elektrike spet kuriti premog in plin. Prva slika (v spodnjem tvitu), kaže, da se v državah EU poraba plina za proizvodnjo elektrike med 2019 in 2024 ni zmanjšala. Še več, to zimo je celo rekordno visoka.

Druga slika kaže podobno zgodbo za Irsko. Bolj kot je Irska povečevala delež elektrike iz vetra (rdeča krivulja), bolj se je povečevala poraba plina za proizvodnjo elektrike (zelena krivulja). Med obema je skorajda popolna (negativna) korelacija. Logični premislek za morebitne skeptike: če je veter na voljo 35 % časa v letu, je treba preostalih 65 % časa kuriti plin (ali premog) ali imeti nek drug magični vir elektrike. Pri soncu je zgodba še bolj nora: sonce je v naših geografskih razmerah na voljo zgolj 12 % časa, preostalih 82 % časa je treba kuriti plin (ali premog) ali vsakih 10 let investirati v tako ogromno baterijo, vredno nekajkratnik slovenskega BDP (vsakih 10 let !).

Če se želimo znebiti premoga in plina v proizvodnji elektrike, pač moramo zagotoviti stabilne in izdatne neogljične vire. To pa sta predvsem jedrska in hidro energija, medtem ko sta sonce in veter za zraven v deležu pod 20 %, da ne destabilizrata preveč elektroenergetskega sistema).

Marco Rubio: Nepošteno je bilo, da so napeljali ljudi k prepričanju, da bo Ukrajina lahko premagala Rusijo

1 februarja, 2025 By in gospodarstvo Tags: , ,

Kar se mene tiče, Marco Rubio, nov ameriški zunanji minister, ni oseba, ki bi jo človek povabil domov na večerjo ali šel z njo na pijačo. Vendar je nov ameriški zunanji minister in potrebno je pazljivo prisluhniti njegovim stališčem. Zaradi tega spodaj objavljam nekaj zanimivih pasusov iz njegovega intervjuja v Megyn Kelly Showu (objavljenem tudi na spletnem portalu State Departmenta). Meni so še posebej zanimivi predvsem deli, ki se nanašajo na (1) geopolitični strateški pogled nosilca zunanje politike nove ameriške administracije, (2) pogled na urejanje odnosov s KItajsko in (3) pogled na rešitev vojne v Ukrajini. Vendar priporočam branje celotnega intervjuja, ker je za razliko od podobnih zelo zanimiv.

Prvič, Marco Rubio v svojih pogledih zelo eksplicitno odstopa od dosedanjega 35 let dolgega obdobja enopolarnega sistema liberalne demokracije, ki so ga forsirale ameriške administracije po koncu hladne vojne. Namesto tega odkrito govori, da je zanj svet multipolaren in ki temelji na  ravnotežju moči med velesilami. Vsekakor osvežitev glede na zadnjih 35 let in je – v skladu s teorijo zunanjepolitičnega realizma, ki jo zastopa John Mearsheimer – temelj za večjo globalno stabilnost, kjer ZDA več ne igrajo globalnega policaja, pač pa vsaka država zasleduje lastne interese in jih, kjer se razlikujejo od interesov drugih držav, poskuša uveljaviti prek diplomatskih sredstev.

SECRETARY RUBIO:  Yeah.  Well, I think we spend a lot of time in American politics debating tactics, like what we’re going to do, who we’re going to sanction, what letter we’re going to send or whatever.  I think it really has to start with strategy:  What is the strategic objective?  What’s the purpose, the mission?  And I think the mission of American foreign policy – and this may sound sort of obvious, but I think it’s been lost.  The interest of American foreign policy is to further the national interest of the United States of America, right?  I mean, every — 

QUESTION:  America first. 

SECRETARY RUBIO:  Well, and that’s the way the world has always worked.  The way the world has always worked is that the Chinese will do what’s in the best interests of China, the Russians will do what’s in the best interest of Russia, the Chileans are going to do what’s in the best interest of Chile, and the United States needs to do what’s in the best interest of the United States.  Where our interests align, that’s where you have partnerships and alliances; where our differences are not aligned, that is where the job of diplomacy is to prevent conflict while still furthering our national interests and understanding they’re going to further theirs.  And that’s been lost. 

And I think that was lost at the end of the Cold War, because we were the only power in the world, and so we assumed this responsibility of sort of becoming the global government in many cases, trying to solve every problem.  And there are terrible things happening in the world.  There are.  And then there are things that are terrible that impact our national interest directly, and we need to prioritize those again.  So it’s not normal for the world to simply have a unipolar power.  That was not – that was an anomaly.  It was a product of the end of the Cold War, but eventually you were going to reach back to a point where you had a multipolar world, multi-great powers in different parts of the planet.  We face that now with China and to some extent Russia, and then you have rogue states like Iran and North Korea you have to deal with.   

Nadaljujte z branjem→

Izzivi Kompasa konkurenčnosti EU

1 februarja, 2025 By in gospodarstvo 2 komentarja

Spodaj je en tak tipičen “brezjajčni” povzetek “Kompasa konkurenčnosti“, ki ga je predstavila Evropska komisija ta teden. Tako kot je Kompas konkurenčnosti zbirka brezjajčnih floskul s strani Komisije, je tudi ta povzetek s pomočjo ChatGPT 4o, ki povzema uradno stran Kompasa in medije, enako brezjajčen. Vendar se iz nians brezjajčnih formulacij da razbrati ključne probleme tega Kompasa – to pa so predvsem pretvorba strateških ciljev v izvedljive politike in izziv financiranja tega programa ob nepripravljenosti držav, da ga financirajo s skupnimi evrskimi obveznicami ob hkratni omejitvi novega finančnega okvira EU, ki od držav zahteva “vzdržno pot” k doseganju primarnega presežka v proračunu.

Največji problem ob siceršnji puhlosti in neizvedljivosti tega programa konkurenčnosti vidim predvsem v postavitvi treh ciljev, ki jih ni mogoče ne individualno in ne hkrati uresničiti. Kaj menite, kateremu od treh ciljev – zapiranje inovacijske vrzeli, razogljičenje in strateška varnost – se bodo države EU najprej odpovedale?

Jaz predvidevam, da bodo članice, ki bodo hitro (če že niso) ugotovile, da gre za novega papirnatega tigra Evropske komisije, začele solirati. Vsaka zase bo reševala predvsem svojo strateško energetsko varnost in gospodarsko rast. Obe sta temelj gospodarske in politične stabilnosti, ki seveda vpliva predvsem na ponovno izvoljivost političnih vodstev držav. Slednje je edino, kar politike zanima.

_____________

Evropska unija (EU) je ta teden predstavila »Kompas konkurenčnosti«, strateški okvir, zasnovan za izboljšanje njenega globalnega položaja z osredotočanjem na inovacije, dekarbonizacijo in varnost. Cilj te pobude je postaviti Evropo kot vodilno mesto na področju prihodnjih tehnologij in trajnostnih industrij. Vendar realnost in izvedljivost tega ambicioznega načrta predstavljata velik izziv.

  1. Pregled kompasa konkurenčnosti

Kompas konkurenčnosti temelji na priporočilih ekonomista Maria Draghija in opisuje ukrepe za mandat EU 2024–2029. Poudarja, da mora Evropa držati korak z drugimi velikimi gospodarstvi s spodbujanjem inovacij, doseganjem podnebne nevtralnosti ter zagotavljanjem varnosti in odpornosti. Ključne pobude vključujejo spodbujanje umetne inteligence (AI), biotehnologije in vesoljskih tehnologij ter uvedbo strategije EU za zagon in širitev za podporo nastajajočim podjetjem.

komisija.europa.eu

  1. Inovacije: premoščanje vrzeli

Osrednji steber kompasa konkurenčnosti je odpravljanje vrzeli v inovacijah z vlaganjem v sektorje, kot so umetna inteligenca, biotehnologija in vesoljska tehnologija. EU namerava izvajati strategijo EU za zagon in širitev, da bi spodbudila nastanek in rast novih podjetij.

weforum.org

Vendar pa so dosežki Evrope pri spodbujanju inovacij vprašljivi. Evropa je zgodovinsko zaostajala za ZDA in Kitajsko v tehnološkem napredku, zlasti pri umetni inteligenci in digitalizaciji. Regulativna zapletenost in razdrobljeni trgi so pogosto dušili podjetniška prizadevanja. Čeprav je predlagana strategija korak v pravo smer, bo njen uspeh odvisen od učinkovitega zmanjšanja birokratskih ovir in ustvarjanja ugodnejšega okolja za inovacije.

Nadaljujte z branjem→

Kaj ima kompas s programom evropske konkurenčnosti?

1 februarja, 2025 By in gospodarstvo 1 komentar

Nenagradno vprašanje: Kako paše kompas v to zgodbo glede evropske konkurenčnosti? Če kompas kot pravo smer kaže zapiranje inovacijske vrzeli, se je torej treba odpovedati vsem podpornim mehanizmom (od poenostavitev do koordinacije)? In če je prava smer zapiranje inovacijske vrzeli, se je torej treba odpovedati ciljema razogljičenja in varnosti?

Toliko pametnjakovičev v Bruslju za ključni program v mandatu te Komisije ni znalo najti boljše simbolne in predvsem smiselne ilustracije od tega? Ta ženska bo v naslednjih štirih letih dokončno pokopala EU.