Trumpove carine iz leta 2018 in njihov vpliv na izvoz EU

Leta 2018 je predsednik Donald Trump uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in 10-odstotne carine na aluminij, pri čemer se je skliceval na nacionalno varnost. Te carine so imele znaten negativen vpliv na izvoz Evropske unije (EU) v Združene države Amerike.

Glavne posledice carin iz leta 2018:

• Zmanjšanje obsega izvoza: Med letoma 2018 in 2020 se je izvoz jekla in aluminija iz EU v ZDA zmanjšal za približno 53 %. (Bruegel)
• Finančni vpliv: Carine so prizadele vsaj 7,2 milijarde dolarjev vrednega izvoza jekla in aluminija iz EU v ZDA glede na leto 2017. (Bruegel)
• Dražji materiali v ZDA: Ameriški proizvajalci, ki so bili odvisni od uvoženih kovin, so se soočali s povečanimi proizvodnimi stroški, predvsem v avtomobilski, gradbeni in letalski industriji.
• Povračilne carine EU: Kot odgovor je EU uvedla protiukrepe, ki so vključevali carine na ameriški bourbon, motorna kolesa in pomarančni sok, kar je negativno vplivalo na ameriške izvoznike.

Vir: Bruegel

Trumpove carine v letu 2025 in napovedani vpliv na izvoz EU

Februarja 2025 je predsednik Trump napovedal ponovno uvedbo 25-odstotnih carin na jeklo in 10-odstotnih carin na aluminij, ki bodo začele veljati 4. marca 2025. Gklede na pretekle izkušnje s Trumpovimi carinami je zaskrbljenost evropskih izvoznikov upravičena.

Napovedane posledice carin iz leta 2025:

• Zmanjšanje obsega izvoza: Nove carine bi lahko prizadele približno 15 % izvoza vroče valjanega jekla (HRC) iz EU v ZDA, čeprav bo končni učinek odvisen od morebitnih izjem ali prilagoditev.
  (Argus Media)
• Možen upad izvoza za 40–50 %: Glede na močan padec izvoza jekla in aluminija iz EU v ZDA po carinah iz leta 2018 (53 %) bi lahko vnovična uvedba carin povzročila podoben ali še večji padec izvoza.
• Ekonomske posledice: Evropski sektor jekla in aluminija bi lahko utrpel več milijard evrov izgube, pri čemer bi bili še posebej prizadeti Nemčija, Italija, Francija in Španija, ki so glavni izvozniki.
• Višji stroški za ameriške proizvajalce: Podobno kot leta 2018 se pričakuje, da bodo višje cene surovin v ZDA povišale stroške za industrije, kot sta avtomobilska in gradbena.
• Verjeten odgovor EU: Evropska komisija je napovedala “odločne in sorazmerne protiukrepe”, kar bi lahko pomenilo ponovno uvedbo carin na ameriške izdelke, kot so bourbon, motocikli in drugi izdelki. (Reuters)

Če povzamemo, carine iz leta 2018 so povzročile drastičen, več kot 50-odstoten padec izvoza jekla in aluminija iz EU v ZDA, povišale stroške za ameriške proizvajalce in sprožile trgovinsko vojno med EU in ZDA. Carine iz leta 2025 bodo verjetno povzročile podobne ali še hujše posledice, s pričakovanim 40–50 % zmanjšanjem izvoza, povečano napetostjo v trgovinskih odnosih in možnimi povračilnimi ukrepi EU proti ameriškim izdelkom. Naslednji meseci bodo ključni za možna trgovinska pogajanja ali zaostrovanje sporov. Upajmo, da se bo EU Komisija tokrat odzvala vsaj enako odločno kot leta 2018 (glejte spodaj).

Lekcija vsake trgovinske vojne je, da vodi k znižanju izvoza obeh sprtih strani in da je zato treba preemptivno ukrepati v času pred uvedbo protekcionističnih ukrepov, preden ukrepi začnejo s svojimi negativnimi učinki. Nasprotnika je treba prepričati, da se mu uvedba protekcionističnih ukrepov ne bi splačala, saj bo enako ali še bolj prizadeta tudi njegva stran. V primeru carin na jeklo in aluminij bo prizadeta predvsem ameriška avtomobilska industrija in vsaj Elon Musk, ki je del Trumpove vlade, bi to moral razumeti.

Kot povračilni ukrep je EU junija 2018 uvedla izravnalne ukrepe v vrednosti 2,8 milijarde evrov (3,3 milijarde dolarjev), medtem ko je v začetku istega meseca sprožila tudi pravni postopek pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) proti ZDA. Izravnalni ukrepi so vključevali zvišanje carin v razponu od 10 % do 50 % na prizadete izdelke iz jekla in aluminija, kmetijske proizvode ter različne druge izdelke, vključno z motornimi kolesi, bourbon viskijem itd. Podroben seznam izdelkov in njihovih ustreznih tarif je na voljo tukaj.

Preostali izravnalni ukrepi, ki so vplivali na izvoz v vrednosti do 3,6 milijarde evrov (4,2 milijarde dolarjev), so bili predvideni za začetek veljavnosti 1. junija 2021, vendar so bili odloženi do 1. decembra 2021, pri čemer se je Evropska komisija zavezala, da bo ukrepe umaknila, če bi jih umaknile tudi ZDA. Skupna vrednost izravnalnih ukrepov EU je znašala 6,4 milijarde evrov (7,5 milijarde dolarjev), kar je odražalo škodo, povzročeno z novimi ameriškimi omejitvami.

Vir: Bruegel