V sodobnih demokracijah je fiskalna politika ena ključnih točk političnih debat. Odločitev o davčnih spremembah ne vpliva zgolj na ekonomske kazalnike, ampak tudi na prihodnost vlad, ki jih uvajajo. Vprašanje, ali povečanje davkov vpliva na volilne izide, ni novo, vendar so empirične ugotovitve pogosto razpršene. Nekatere vlade po dvigu davkov ohranijo moč, druge izgubijo volilno podporo. Ključno vprašanje je torej: kdaj in zakaj volivci kaznujejo višje davke?

Davčne spremembe in politična cena

Spodaj je pregled empiričnih raziskav, kako uvedba novih davkov ali zvišanje obstoječih vpliva na volilne rezultate. Obstoječe raziskave kažejo, da volivci ponavadi kaznujejo stranke, ki pred volitvami zvišajo davke (Ahrens, 2024). Vendar pa učinek ni enoten – pomembna je vrsta davka in način, kako je bila reforma izvedena. Neposredni davki, kot so dohodnina in davek na premoženje, sprožijo močan odziv volivcev, medtem ko je zvišanje DDV pogosto lažje sprejeto, saj vpliva na širši spekter ljudi in ni neposredno povezano s plačilnimi listami (Fuest, 2024).

V Združenem kraljestvu je poskus uvedbe glavarine (“poll tax”) leta 1990 povzročil množične proteste, kar je pripeljalo do padca Margaret Thatcher (Kone, 1993). Ljudje so spremembo dojemali kot nepravično, saj ni upoštevala ekonomske situacije posameznikov. Po drugi strani je Nemčija leta 2007 uvedla višji DDV brez večjega volilnega šoka, saj je bil davek v veliki meri namenjen financiranju socialne varnosti (Ahrens, 2024).

Strateško načrtovanje davčnih reform

Politične stranke razumejo, da imajo davčne spremembe volilne posledice, zato jih pogosto časovno uskladijo z volilnimi cikli. Vlade praviloma odlašajo z nepriljubljenimi reformami do po volitvah, ko imajo dovolj časa, da prebrodijo začetne posledice in volivcem predstavijo dolgoročne koristi (IMF, 2022). Ta pojav je še posebej izrazit v državah OECD, kjer je pogosta praksa znižanje davkov pred volitvami in njihovo zvišanje kmalu po nastopu novega mandata (Ahrens, 2024).

V primeru davčne reforme leta 2012 v Kanzasu je republikanski guverner Sam Brownback agresivno znižal davke, kar naj bi spodbudilo gospodarsko rast. Namesto tega so proračunski primanjkljaji povzročili krčenje javnih storitev, kar je volivce obrnilo proti stranki, ki je kasneje izgubila oblast (Ahrens, 2024). Ta primer kaže, da volivci kaznujejo davčne politike, ki ne prinašajo obljubljenih koristi.

Ali fiskalna odgovornost prinaša politične koristi?

Čeprav volivci pogosto zavračajo višje davke, pa niso vedno proti fiskalni odgovornosti. Raziskave kažejo, da voditelji, ki učinkovito komunicirajo nujnost fiskalnih reform, lahko zmanjšajo volilne izgube (Kluza, 2025). V Švedski so volivci nagradili vlade, ki so stabilizirale javne finance brez drastičnih rezov v javne storitve (Ahrens, 2024).

Podoben trend je viden v nekaterih lokalnih volitvah, kjer župani, ki so izvajali uravnotežene fiskalne politike brez večjih davčnih skokov, niso bili kaznovani na volitvah (Kluza, 2025). To nakazuje, da volivci cenijo stabilnost, če imajo občutek, da vlada deluje v njihovem interesu.

Kako se izogniti političnemu samomoru?

Politične stranke se morajo zavedati, da ni vsaka davčna reforma enako tvegana. Volilna posledica je odvisna od vrste davka, ekonomske situacije in načina komunikacije z volivci. Najuspešnejše vlade so tiste, ki pred uvedbo sprememb pripravijo močne argumente, zakaj so reforme nujne.

Strategija “najprej zmaga, nato reformiraj” ostaja priljubljena, vendar se lahko volivcem tudi preveč oportunistična politika zdi neiskrena. Dolgoročno lahko zmaga tista vlada, ki zna uravnotežiti ekonomsko odgovornost z jasnim sporočilom o tem, kako bodo davki koristili večini prebivalstva.

Torej ključno vprašanje za aktualno vlado Roberta Goloba je, ali lahko politično preživi napovedano uvedbo davka na nepremičnine. Glede na odziv javmosti se to zdi iluzija. Sploh pa, ker v komunikaciji ni uspela jasno predstaviti, na kateri način bo z zbramimi 600 milijoni evrov prihdokov iz naslova novega davka uresničila cilj znižanja stroškov dela. Bo znižala socialne prispevke in komu (zaposlenim ali delodajalcem)? Zaposlenim je malo mar, če bo iz njihove dodatne obdavčitve znižala socialne prispevke za delodajalce. Tudi če bi znižala socialne prispevke za zaposlene, je treba biti previden, kajti socialni prispevki efektivno delujejo kot dohodninska olajšava (znižujejo osnovo za dohodnino). Znižanje socialnih prispevkov za zaposlene mora torej biti dobro preračunano, da ne bi posledično prišlo do povišanja dohodnine in s tem zmanjšanja neto plač oziroma netod dohodkov ljudi.

Toda zaenkrat takšnih prddlogov in izračunov nimamo, zato vladni predlog o uvedbi davka na nepremičnine ostaja skrajno nepopularen. In seveda pomeni, da se bo javna podpora vladi in njeni domininantni stranki še naprej slabšala.

Vlada s predlogom novega davka in njegovo uvedbo v volilnem letu torej dela vse, da bi izgubila volitve. Gre za zavestno politično samožrtvovanje ali zgolj za popolno pomanjkanje političnega instinkta?

_____________

🌐 Viri

1. Fuest, C. (2024). Read my lips? Taxes and elections. ScienceDirect. DOI
2. Ahrens, L. (2024). The electoral consequences of taxation in OECD countries. ScienceDirect. DOI
3. Kone, S. L. (1993). Taxes and voting: Electoral retribution in the American context. JSTOR. DOI
4. IMF. (2022). Electoral cycles in tax reforms. IMF eLibrary. DOI
5. Kluza, K. (2025). Unveiling the power of fiscal strategies in local elections. Taylor & Francis. DOI

____________

* Tekst je bil generiran s ChatGPT 4o. Gre za poskus, ali UI zna napisati užitno kolumno. Najprej sem z botom naredil strokovno poročilo o povezavi med uvedbo davka (zvišanji davkov) in volilnimi izidi, nato sem mu naročil, naj iz tega naredi poljudno kolumno v dolžini 5,000 znakov. Spremenil sem naslov in dodal zadnje tri odstavke. Komunikacija z botom je potekala v slovenščini in tudi tekst je bil generiran v slovenščini.

Kako se vam zdi?