DeepSeek je šokiral Nasdaq. Delnice Nvidie, glavnega proizvajalca čipov za umetno inteligenco in glavnega zmagovalca lanskega hypa glede umetne inteligence, so v predtrgovanju padle za več kot 12 %. Ostale delnice na Nasdaqu so podobno usmerjene na jug. Obeta se divji teden na borzah.

Spodaj je dobra nit, kakšno revolucijo je povzročil kitajski DeepSeek. Kitajci so na podlagi inovativnih poenostavitev (ker zaradi sankcij niso imeli dostopa do najnaprednejših Nvidij in so morali delati na manj zmogljivih) močno zmanjšali procesorski čas in obremenitev procesorjev, kar posledično pomeni, da je mogoče podobne ali boljše rezultate glede modelov umetne inteligence doseči z manj procesorji in z manj zmogljivimi procesorji. Zadeva spominja na pogovor izpred časa z Markom Golobom glede njihove dejavnosti, kjer so Kitajci prav tako namesto perfekcije uporabili koristne poenostavitve, ki pa še vedno dajejo super rezultate, in s tem dosegli ogromne prihranke pri stroških.

Pomembno je, kaj ta revolucija pomeni glede pričakovanj o povpraševanju po naprednih zmogljivih čipih in kaj to pomeni glede projekcij o možnostih komercializacije modelov umetne inteligence. Kitajska podjetja so spet dokazala svojo disruptivnost in da lahko vse skopirajo in nato to naredijo boljše in nekajkrat ceneje. Strašljivo.

_____________

Let me break down why DeepSeek’s AI innovations are blowing people’s minds (and possibly threatening Nvidia’s $2T market cap) in simple terms…

0/ first off, shout out to @doodlestein who wrote the must-read on this here:

The Short Case for Nvidia Stock All the reasons why Nvidia will have a very hard time living up to the currently lofty expectations of the market. https://youtubetranscriptoptimizer.com/blog/05_the_short_case_for_nvda

1/ First, some context: Right now, training top AI models is INSANELY expensive. OpenAI, Anthropic, etc. spend $100M+ just on compute. They need massive data centers with thousands of $40K GPUs. It’s like needing a whole power plant to run a factory.

2/ DeepSeek just showed up and said “LOL what if we did this for $5M instead?” And they didn’t just talk – they actually DID it. Their models match or beat GPT-4 and Claude on many tasks. The AI world is (as my teenagers say) shook.

3/ How? They rethought everything from the ground up. Traditional AI is like writing every number with 32 decimal places. DeepSeek was like “what if we just used 8? It’s still accurate enough!” Boom – 75% less memory needed.

Nadaljujte z branjem→

Ukrajinski spletni časopis Strana je včeraj objavil Trumpov 100-dnevni mirovni načrt za Ukrajino (glejte spodaj), po katerem, naj bi bilo premirje doseženo do Velike noči (20. aprila), mirovni sporazum pa do Dneva zmage (9. maj). Ne vem, ali res temelji na dejanskem predlogu, ki cirkulira, ampak običajno Strana objavlja dokaj točne podatke. Na prvi pogled se zdi mirovni načrt v grobem plavzibilen, čeprav nikomur izmed vpletenih ne bo všeč.

Prvič, Ukrajina se efektivno odreče zasedenim ozemljem, nikoli ne bo v Natu in morala bo razglasiti neodvisnost v zameno za določena varnostna jamstva. V zameno dobi članstvo v EU do leta 2030 in da ji EU obnovi porušeno državo. Toda Ukrajincev itak ne bo nihče nič vprašal, kot jih nihče ni vprašal, ali želijo to vojno. “Navadnim” Ukrajincem pa mir seveda prinaša konec nesmiselnega umiranja v vojni, ki je ne morejo zmagati niti v sanjah, in perspektivo članstva v EU ter vseh blagodeti obnove in kasnejših transferjev iz evropskih strukturnih skladov.

Drugič, Rusija in Putin s takšnim mirovnim načrtom seveda tudi ne moreta biti zadovoljna. Rusija sicer dobi ukrajinsko nevtralnost, obdrži vsa zasedena ozemlja in sprostijo se ji ključne sankcije glede izvoza energentov. V zameno bi morala pristati na to, da bodo ZDA še naprej dajale vojaško pomoč Ukrajini in da bo v Urajini stacionirani evropski vojaki. Če bi jaz bil v Putinovi koži, tega predloga ne bi sprejel. Ker mu ni treba. Vztrajal bi na popolni ukinitvi sankcij, na omejenem številu ukrajinske vojske in da v Ukrajini ni in ne bo vojakov Nata. Ampak o tem se da pogajati v okviru tega predloga.

In tretjič, najbolj nezadovoljni pa bodo evropski politiki, ki so tri leta forsirali narativo, da mora Ukrajina bojevati to “pravično vojno” do končne zmage in popolnega pregona ruskih čet iz celotnega ukrajinskega ozemlja, da bi tako dosegla “pravični mir”. Tudi Evropejcev sicer ne bo nihče nič vprašal, države EU bodo naredile to, kar jim bo naročila Trumpova adminsitracija. In pri tem je glavni cukrček za evropske politike, da jim je Trump naložil, (1) da Ukrajino sprejmejo v EU do leta 2030, (2) da Ukrajino obnovijo (skupen znesek obnove je bil pred dvema letoma ocenjen na okrog 500 milijard evrov) in (3) da v Ukrajino napotijo mirovne čete.Še posebej zanimiv cukrček v tem predlogu je, da države EU “smejo” uvažati ruske energente, vendar naj bi na njega nabile uvozne carine, iz katerih prihodkov bi nato plačevali za obnovo Ukrajine. Torej, obnovo bodo plačali Evropejci prek višjih cen plina in naftnih derivatov. No, v primerjavi s 4-krat dražjim ameriškim LNG plinom, je ruski plin, četudi povečan za 100-odstotne carine, še vedno ugodnejša varianta.

Nadaljujte z branjem→

Dogaja se nekaj še pred dvema letoma nepredstavljivega. Če smo nekako osvojili, da kitajski avti danes niso več tista zelo pocenska kopija evropskih izpred 15 let, če smo nekako sprejeli, da sodobna kitajska konkurenca pri standardnih električnih avtomobilih tako cenovno kot glede kvalitete premaguje evropsko, azijsko in ameriško konkurenco, pa je pravi šok, da kitajski avti že drugo leto zapored izrinjajo najbolj prestižne nemške premijske avtomobile. Nemška prodaja luksuznih mercedesev, bmwejev, audijev in porschejev na Kitajskem je zadnji dve leti v prostem padu. Lani so denimo na Kitajskem prodali 3-krat več kitajskega Huawei M9 kot nemškega BMW X5. Pazite, Huawei je (med drugim, vendar predvsem) proizvajalec pametnih telefonov, ki je pred nekaj leti vstopil na avtomobilski trg – z modeloma, ki sta vzela sapo (M5 in M9), BMW pa je proizvajalec s stoletno tradicijo in neizmernim imidžem glede statusa in kvalitete.

Ko boste videli spodnja videa, boste razumeli, kakšni svetovi so med obema avtomobiloma – Huawei M9 in BMW X5. Tako opremljen BMW X5, kot je testni Huawei M9, bi v Nemčiji stal čez 200 tisoč evrov (če bi BMW seveda sploh ponujal vse to, kar ponuja Huawei – povsem samovozeči avto, platno in kinoprojektor, luksuzni sedeži, integrirani zabaviščni sistem itd.). No, Huawei M9 s polno opremo stane le med 55 in 72 tisoč dolarjev. In v videu ni bilo omenjeno, da priključni hibrid BMW X5 zmore skupni doseg največ okrog 800 km, Huawei M9 pa s 1,400 km skoraj dvakrat več.Torej, zakaj bi petični Kitajci še kupovali prestižne nemške avtomobile, če za bistveno višjo ceno dobijo bistveno manj?

Pravo vprašanje je, kdaj bo ta Huawei M9 mogoče preizkusiti na slovenskem trgu?

Načeloma seveda velja, da umetna inteligenca daje odgovore na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo. Torej na osnovi podatkov, na katerih je natrenirana in do katerih ima dostop. Nekateri špekulirajo, da imajo zato ameriški boti bolj pro-zahodne “poglede”, kitajski pa bodo imeli bolj uravnotežene “poglede”. No, če obema glavnima protagonistoma med boti umetne inteligence (ameriški OpenAI GPT-4o in kitajski DeepSeek) zastavite vprašanje “What are the causes of the war in Ukraine?” in zahtevate povzetek v 500 besedah, dobite zelo podobne odgovore. Oba sta korektno povzela zgodovinske razloge, ekspanzijo Nata v Ukrajino in geopolitično tekomovanje med Rusijo in ZDA, konflikte v vzhodni Ukrajini, Euromaidan in kasnejšo rusko aneksacijo Krima.

Razlike so v niansah odgovorov. Večja razlika je morda zgolj v tem, da OpenAI GPT čisto na koncu omenja še rusko “full scale” invazijo iz leta 2022, ki naj bi jo “vodili strateški cilji preprečiti integracijo Ukrajine z zahodnimi obrambnimi strukturami in ponovno uveljaviti prevlado v regiji“. Medtem ko DeepSeek čisto na koncu omenja, da so bila “diplomatska prizadevanja za rešitev spora, kot so dogovori iz Minska in pogajanja med Rusijo in Zahodom, večkrat neuspešna. … Ruske zahteve po varnostnih jamstvih in ukrajinsko vztrajanje pri suverenosti pa so se izkazale za nezdružljive.”

Sklep obeh botov pa je skorajda identičen v prvem stavku:

• OpenAI GPT: “In summary, the war in Ukraine is the result of a complex interplay of historical ties, geopolitical ambitions, national identity struggles, and failed diplomatic efforts.”
  
• DeepSeek: “In summary, the war in Ukraine is the result of historical ties, geopolitical competition, and failed diplomacy.“

Torej, ameriška in kitajska umetna inteligenca sta zelo poenoteni glede multiplih vzrokov za začetek vojne v Ukrajini in upoštevata zgodovinski in geopolitični kontekst ter ekspanzijo Nata na vzhod, kar je v popolnem nasprotju, kako zahodni mainstream mediji ponazarjajo vojno v Ukrajini in vzroke zanjo. Ne spomnim se, da bi v katerem velikem zahodnem mediju videl tako uravnotežen prikaz vzrokov za vojno v Ukrajini, kot jo podaja ameriški OpenAI GPT. Za kitajske medije ne morem reči, ker jih seveda ne spremljam.

Nadaljujte z branjem→

No, za nekaj pa so tu jezikovni modeli umetne inteligence vseeno koristni. Denimo za narediti povzetek glavnega tehnoiloškega dogajanja prejšnjeha tedna.

1. NVIDIA Launches QuantumX AI Supercomputer

NVIDIA unveiled the QuantumX AI Supercomputer at CES 2025, combining AI and quantum-inspired architectures. Designed for healthcare, finance, and robotics, it offers unparalleled computational power for tasks like drug discovery and autonomous system management. This innovation cements NVIDIA’s leadership in advanced computing, with potential applications across industries.
Read more 12

2. OpenAI’s Operator: AI That Handles Web Tasks

OpenAI introduced Operator, an AI agent that performs web tasks like booking flights and managing expenses. Available as a research preview for ChatGPT Pro users, it collaborates with services like Instacart and Uber, streamlining daily tasks. This marks a step toward AI-driven automation in everyday life.
Read more 5

3. Meta’s New Content Moderation Strategy

Meta shifted to a “community notes” system for content moderation, inspired by X (formerly Twitter). Users can add context to posts, aiming to reduce censorship and foster informed discussions. Critics worry about misinformation risks and reduced control over content quality.
Read more 12

4. DeepSeek-R1: A Cost-Effective AI Model

DeepSeek launched DeepSeek-R1, an open-source reasoning model rivaling OpenAI’s o1. Licensed under MIT, it offers high performance at a lower cost, attracting developers seeking affordable AI solutions. This release highlights the growing competition in the AI space.
Read more 5

5. IEEE Predicts Top Tech Trends for 2025

IEEE highlighted key trends like AI agents, drone-as-a-service, and medical wearables. These technologies are expected to transform industries, with AI agents automating tasks and drones redefining logistics. The report emphasizes the need for ethical AI and sustainable computing.
Read more 10

6. TikTok Resumes US Operations

TikTok resumed services in the US after a brief suspension, following assurances from the Trump administration. The platform aims to collaborate with the government for long-term solutions, highlighting its complex position in the US market.
Read more 2

7. CRISPR Gene Therapy Advances

CRISPR-based therapies, like Casgevy for sickle cell disease, are expanding. In 2025, these treatments are expected to address more conditions, including chronic乙肝 and age-related macular degeneration, revolutionizing medicine.
Read more 4

8. Google DeepMind’s Gemini 2.0

Google DeepMind released Gemini 2.0, excelling in math and science benchmarks. With features like code execution and a 1M-token content window, it represents significant progress in AI reasoning and problem-solving.
Read more 5

Avtor povzetka: DeepSeek

Zanimiva zgodba v Foreign Policy, kjer nenadoma hvalijo kitajski “crack down” nad Jackom Majem, lastnikom imperija Alibabe in kjer so oblasti z regulacijo uspele tehnološke velikane spraviti pod nadzor in da služijo interesom razvoja države. V ZDA pa se dogaja nasproten proces, sedanja administracija je v službi tehnoloških milijarderjev, ki želijo doseči še manj kontrole nad svojo dejavnostjo. Zanimivo je dvoje. Prvič, da “liberalni” ameriški mediji šele zdaj – ko so Elon Musk in ostali milijarderji s Trumpom prevzeli oblast – priznavajo kitajskim oblastem, da so ravnale prav, ko so z regulacije spravile pod nadzor tehnološke mogotce. In drugič, da tehnološki mogotci “osvobojeni spon regulacije” niso nujno tudi bolj učinkoviti od reguliranih tehnoloških podjetij. Dober primer so razvoj čipov in umetne inteligence v Kitajski. Zadnji primer z “revolucijo DeepSeek” kaže, da je enako ali celo bolj močne aplikacije umetne inteligence v reguliranem in sankcioniranem sistemu mogoče narediti zgolj za delček (3 %) stroškov kot v popolnoma sproščenem sistemu, kjer so na voljo neomejene količine kapitala, ki išče donose.

Five years ago, Jack Ma was not just one of the world’s richest billionaires, but also—perhaps only after President Xi Jinping—the most famous Chinese person in the world.

In the early aughts, Ma built a business empire around his company, Alibaba, which quickly took off as an online shopping juggernaut that first challenged and then outsold Amazon in China, all while branching out into countless other services. For millions of young Chinese people, Ma was their country’s answer to Bill Gates: Ma, a former English teacher, was a self-made man whose example seemed to illustrate the sky-high achievement and wealth that one could attain through a combination of entrepreneurial vision and relentless drive.

Nadaljujte z branjem→

Short but fascinating history of the founder of DeepSeek, the AI model that has taken the world by storm in the last few days.

It was founded by a rather eccentric hedge fund billionaire, Liang Wenfeng!

In 2008, Wenfeng understood the potential of AI.

For many years, he tried to find the perfect niche market to use AI.

After failing multiple times, he settled on finance — trading stocks.

He used AI (deep learning) to detect patterns.

Wenfeng decided to start a hedge fund. He named it “High-Flyer.”

Founded in 2015, it soon became one of the largest “quant funds” in China.

And he became a billionaire!

But… he was soon enamored with Generative AI, which is “smarter” than just detecting patterns. It was about creativity — the Holy Grail of AI.

In 2021, he started his “side project” to explore AI.

All his business partners thought he was simply a crazy billionaire, who wanted a new AI toy.

He started buying Nvidia chips, although they were low-end models (H800) — due to US sanctions.

In 2023, he founded DeepSeek.

Nadaljujte z branjem→

US President Donald Trump has claimed that Russia stole hypersonic weapons technology from America, but military observer Alexander Artamonov has dismissed the claim, explaining why it is false.

Artamonov detailed why the United States lags behind Russia in developing hypersonic weapons, pointing to key differences in technological capabilities and scientific basis.

According to Artamonov, Russia’s key advantage lies in its ability to develop special metal alloys that enable hypersonic rockets to function. He points out that at hypersonic speeds – which start at Mach 4.5 – the rocket creates a cocoon of plasma, due to which the temperature becomes extremely high.

Nadaljujte z branjem→