Bine Kordež

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje (DZZ) je bilo dolga leta predmet razprav, na eni strani kritik zaradi nepravične obremenitve zavarovancev, na drugi pa zaradi iskanja bolj ustreznega načina zbiranja tega prispevka. Aktualna vlada je prva posegla v sistem ter prenesla plačevanje prispevka v neposredno obremenitev prejemkov zavarovancev ter ga preimenovala v obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Znesek v višini 35 eur mesečno na zavarovanca smo tako pričeli plačevati z odtegljajem od plač in pokojnin neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). S to spremembo je prišlo do ukinitve zbiranja DZZ pri zdravstvenih zavarovalnicah in dosedanji stroški zbiranja v višini nekaj odstotkov od zbrane premije so odpadli. Zavarovalnice so sicer svojo vlogo in stroške zagovarjale preko učinkov nadzora in bolj racionalne porabe teh sredstev v zdravstvu, a tega pač ne bomo mogli nikoli preveriti.

Od leta 2024 torej vsi državljani Sloveniji plačujemo enotno premijo OZP v višini 35 eur mesečno neposredno ZZZS, oni pa ta sredstva skupaj z zbranimi sredstvi iz prispevka za zdravstveno zavarovanje (ZZ) namenjajo financiranju javnih zdravstvenih storitev. Po oceni je Zavod lani s prispevki zbral skupaj okoli 4,4 milijarde eur (vključno z 620 milijoni eur OZP), s sredstvi od ZPIZ in dodatnim denarjem iz proračuna pa skupaj okoli 5,3 milijarde eur in namenil za financiranje zdravstva.

Prenos OZP med odtegljaje je dejansko poenostavil plačevanje tega prispevka in ker nam ni več treba vsak mesec pisati položnic, je večina nanj kar nekako pozabila. OZP zato tudi ni več med temami, ki bi zaposlovala politiko ali medije. A če pogledamo dejanske učinke navedene spremembe, se praktično ni spremenilo veliko. Največji očitek plačevanju OZP je bil namreč v enakem znesku (35 eur mesečno v 2024) ne glede na višino prejemkov posameznika. A ta enotni znesek tudi danes plačuje tako upokojenec s 500 eur pokojnine, zaposlen s povprečno neto plačo 1.600 eur ali nekdo, ki mesečno prejema 10 tisoč eur neto, le da je položaj še slabši kar je prikazano v nadaljevanju. Vlada sicer to spremembo predstavlja kot veliko ugodnost za ljudi, saj bi zasebne zavarovalnice sicer dvignile premijo na 45 ali ceno na 55 evrov. Vendar pretežni del dviga, karkršenkoli bi že bil, bi dobil zdravstveni sistem in razbremenil dodatne proračunske obveznosti.

Trenutni način plačevanja prispevka

Poglejmo najprej trenutno stanje pri plačevanju OZP. Na prvi sliki smo razdelili vse zavarovance za zdravstveno zavarovanje (okoli 1,5 milijona) v 20 razredov s po 75 tisoč ljudi in ocenili povprečni neto prejemek v teh razredih v letu 2025. Ker nas  zanimajo razmere v letošnjem letu, smo upoštevali rast vseh prejemkov za okoli 5 % glede na preteklo leto. Izračuni temeljijo na kombiniranju različnih baz podatkov, ker struktura vseh prejemnikov dohodkov v Sloveniji po višini neto prejemkov javno ni na voljo. S polno modro črto je prikazano predvideno plačevanje enotnega prispevka za OZP, ki se bo marca letos povečal na okoli 37 eur, z rdečo pa koliko to predstavlja v odstotku od neto prejemka. V prvem razredu torej zavarovanci z najnižjimi prejemki, za zdravstvo namenjajo skoraj 7 % neto prejemkov, v zadnjem razredu pa 1,1 %. Na desni je še dodatni prikaz za prejemnike neto plač nad 5.000 eur mesečno, ki za OZP prispevajo sicer prav tako 37 eur, kar pa predstavlja okoli pol odstotka njihovih prejemkov. Takšnih zavarovancev je sicer manj kot 5 tisoč po številu.

Vir: MF, ZZZS, SURS, ZPIZ, lastni izračuni

Na sliki pa je s prekinjeno črto še en pomemben podatek o dejanski višini plačanega OZP po izvedenem prenosu plačevanja med odtegljaje. Ker se pri plačah plačilo tega prispevka upošteva kot davčna olajšava, vplačniki zaradi tega plačajo manj dohodnine in dejansko plačan znesek je prikazan z modro prekinjeno črto. Najbolje plačanim se je zaradi uvedene spremembe neto prejemek tako znižal le za 18 eur. Od marca letos bodo sicer prav tako plačevali 37 eur mesečnega prispevka za OZP, a 18,5 eur manj dohodnine. Vsi z neto prejemkom nižjim od okoli 1.000 eur (pol milijona je takšnih zavarovancev) pa dohodnine ne plačujejo in zato se jim tudi ne more znižati. Dejanski učinek plačevanja OZP je torej od lanskega leta še bolj “v korist” zavarovancem z višjimi prejemki, saj plačujejo še nižji odstotek od svoje plače. Torej ravno obratno kot je bila želja in tudi pričakovanja ljudi. Teh učinkov spremenjenega načina plačevanja OZP ljudje niti ne poznajo, ker se iz plačilnih list neposredno ne vidijo in jih zato  tudi mirno sprejemajo.

Ugodnejši položaj bolj plačanih zavarovancev

Glede na navedeno se upravičeno odpira vprašanje, ali bi lahko spremembe pri OZP zastavili drugače, vseeno bolj pravično. V nadaljevanju je nekaj predlogov alternativnega vplačila tega prispevka. Pred tem pa je potrebno predvsem povedati kaj ima kdo v mislih z bolj pravičnim ali poštenim plačilom. Takšne opredelitve so zelo všečne, vse bolj pogoste, a vsak jih razume po svoje. Bodimo konkretni. Ali izraz “pravičnost” pomeni, da plačujemo vsi enak znesek prispevka ne glede na višino plače, vsi enak odstotek od neto prejemka, da plačuješ celo manj če imaš visok dohodek (današnje stanje), nekaj vmes…? Kakršnekoli spremembe pri plačevanju OZP bomo mogoče uvedli v bodočnosti, bi moral predlagatelj najprej odgovoriti na to preprosto vprašanje. Vsi namreč govorijo samo o cilju pravičnosti, le da tega točno ne opredeli. Če bi se poenotili, kaj ta pravičnost pomeni, bi bila uvedba sprememb v zakonodajo samo še preprosta tehnika.  

Pa še ena pomembna opredelitev. Če zaposlenemu odtegnemo 500 eur letnega prispevka za OZP, bo neto prejemek upokojenca ali zaposlenega z nizko plačo tudi za toliko nižji. Če pa toliko plača nekdo z visoko plačo, se mu bo neto prejemek znižal le za 250 eur, ker bo plačal toliko manj dohodnine. Je prav, da primerjamo plačan prispevek v polni višini ali zaradi dohodnine znižano vplačilo? Te dileme so za nekoga mogoče banalna zadeva in jih radi zanemarimo, a imajo ključni vpliv na davčne obremenitve posameznika, V spodnjem alternativnem predlogu izhajamo iz predpostavke, da bi bila pravična obremenitev, če bi vsi zavarovanci plačevali enak odstotek od neto prejemka, upoštevaje tudi ugodnosti pri dohodnini.

Predlog bolj pravičnega plačevanja prispevka

Če bi torej želeli zagotoviti enakomerno obremenitev po posameznih zaposlenih glede na njihove neto prejemke, bi namesto dosedanjega enotnega zneska za OZP v evrih, preprosto povečali stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje iz plač za 1,5 odstotne stopnje (iz trenutnih 6,36 % na 7,86 %). Skupna obremenitev plač bi ostala enaka, enak bi bil tudi priliv v zdravstveno blagajno, le razporeditev med ljudi bi bila drugačna. Ta razporeditev je prikazana na drugi sliki. V tem primeru bi zaposleni za OZP prispevali podoben delež plače, vsi okoli 1,8 % neto prejemkov. Nominalni zneski plačila pa bi bili seveda različni kot kaže modra črta. V zadnjem razredu v povprečju 65 eur mesečno, pri 10 tisoč eur neto plače pa denimo 166 eur. In ne dejansko samo 18 eur kot po danes veljavnem sistemu plačevanja.

V tem alternativnem predlogu zbiranja OZP bi torej dosedanje prispevke vseh zaposlenih zbirali s preprostim dvigom prispevne stopnje in zagotovili primerljivo obremenitev glede na neto plače. Vseeno pa bi ta predlog še vedno vseboval precejšnje razlike med obremenitvami upokojencev glede na prispevke zaposlenih. Danes namreč pol milijona upokojencev (tretjina vseh zavarovancev) v zdravstveno blagajno prispeva tudi tretjino vsega zbranega denarja. Ker pa so plače v povprečju kar 60 % višje od povprečne pokojnine, dodatno pa zaposleni zaradi nižje dohodnine dejansko plačajo še manj, je danes obremenitev upokojencev precej večja glede na njihove dohodke. Upokojenci namreč v povprečju prispevajo okoli 3,7 % pokojnine, zaposleni pa le 1,8 % od povprečnega neto prejemka. Zgornji predlog predvideva, da bi zaposleni v masi še vedno prispevali enako kot danes, torej relativno precej manj kot upokojenci.

Po drugi varianti pa bi z drugačnim vplačevanjem OZP izenačili obremenitve vseh zavarovancev glede na njihove neto prejemke, tudi upokojence. V tem primeru bi morali prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje iz plač dvigniti za 1,9 odstotne stopnje (na 8,26 % od bruto plače). V tem primeru bi se gibala obremenitev vseh zaposlenih na  nivoju okoli 2,2 % od neto plače, kolikor bi bila potem tudi prispevna stopnja za upokojence. Ob takšnih stopnjah bi zagotovili, da bi tako zaposlen kot upokojenec ob enakem neto prejemku plačala približno enak prispevek za OZP. Ta alternativni obračun je za zaposlene na tretji sliki. Na sliki je s prekinjeno črto dodan tudi podatek o obstoječi obremenitvi s plačevanjem tega obveznega zdravstvenega prispevka. Vidimo kako bi z njim razbremenili slabše plačane, ki danes prispevajo  res veliko ter izravnali obremenitev pri zavarovancih z višjimi prejemki, ki danes plačujejo v evrih celo še manj kot nek upokojenec s 700 eur pokojnine.

Uvedba takšnega načina plačevanja bi bila zelo enostavna in ne bi pomenila nobene dodatne davčne obremenitve v smislu skupnega zneska plačila prispevka. Bi pa takšne stopnje približno izravnale obremenitve vseh zavezancev glede na njihove neto prejemke, zmanjšale plačila slabše plačanih in povečale prispevek za OZP pri prejemnikih višjih prihodkov.

Seveda obstajajo tudi zadržki tudi do takšne rešitve z argumenti, da tisti z visokimi dohodki že tako plačajo bistveno višje davke in prispevke. Po tem razumevanju je trenutno enak znesek plačila OZP samo manjša korekcija progresivne lestvice obdavčitve. Tudi takšno razmišljanje je legitimno in z njim se vrnemo na prvo vprašanje – kaj je poštena in pravična razdelitev davčnih obremenitev. Na to vprašanje moramo torej najprej odgovoriti ter se poenotiti, vse ostalo pa je samo tehnika. Zgornji predlog pač temelji na oceni, da bi morali zagotoviti enotno obremenitev z OZP glede na višino neto prejemkov in večina se bo verjetno strinjala, da je to prava pot. Če pa sprejemamo, da je trenutna razporeditev plačil ustrezna (da bolje plačani namenjajo tudi v evrih celo manj), potem pa to vsaj odkrito povejmo in tako nadaljujmo.

Kot je razumeti iz javnih informacij, gredo predlogi samo v smer povečanja obstoječega prispevka, ker da ni bilo časa (v letu in pol!) za uvedbo pravičnejšega načina vplačevanja OZP. Torej bodo najbolj plačani v državi še vedno dejansko plačevali pol nižji prispevek kot upokojenka s 600 evri pokojnine.

____________

* Izvorno objavljeno v Sobotni prilogi Dela