Običajne primerjave BDP per capita kot mere razvitosti in blaginje držav upoštevajo BDP po tržnih cenah in preračunan po tržnem menjalnem tećaju v ameriške dolarje. Problem teh primerjav je seveda v tem, da cene v vseh državah niso enake in da na primer v ZDA za 1,000 dolarjev dobite bistveno manj kot denimo v Sloveniji ali na Kitajskem. Zato bolj ustrezne primerjave upoštevajo vrednost standardne košarice dobrin in storitev po državah in ustrezno popravijo BDP per capita glede na kupno moč (PPP). Nekatere primerjave pa upoštevajo tudi delovni napor (število opravljenih ur) za proizvedeno enoto BDP in ustrezno popravijo BDP per capita. Denimo v Evropi je potrebno število opravljenih ur za enoto BDP manjše kot v ZDA, zato so korigirane mere razvitosti oziroma blaginje v evropksih državah večinoma višje, ko jih korigiramo za opravljeno število ur.

No, spodnja slika zelo plastično pokaže, da po popravku za kupno moč ZDA glede povprečne blaginje na prebivalca zdrsnejo s 6. na 9. mesto, po popravku za opravljene ure pa na 10. mesto na svetu. Na drugi strani Luksemburg po obeh popravkih izgubi zgolj eno mesto, Norveška pa se iz 4. mesta prebije na prvo mesto na svetu. Avstrija se iz 13. prebije na 8. mesto, Islandija pa s korekcijo za kupno moč izgubi 7. mesto in se nato po korekciji za opravljene ure spet vrne na 7. mesto.

Te statistične korekcije so zelo zanimive. Vendar se je treba zavedati, da se nanašajo na povprečni BDP per capita. Povprečja v statistiki pa so zelo problematična. Poznate najbrž statistični pregovor: če jaz jem kislo zelje in ti meso, v povprečju oba jeva segedin. Za prave primerjave blaginje je potrebno upoštevati porazdelitev dohodkov v državi med prebivalstvom. Torej treba je narediti podobne korekcije, kot jih je leta 2004 v svoji knjigi uporabil Branko Milanović pri izračunu globalne neenakosti – upošteval je ankete o porazdelitvi dohodkov po državah in tako izračunal mero globalne neenakosti. Torej zgornje mere BDP per capita (po korekciji za kupno moč in delovne ure) je potrebno še korigirati za dejansko porazdelitev dohodkov.

Pri državah z večjo stopnjo enakosti (z nižjim Ginijevim koeficientom) bodo podatki o korigiranem BDP per capita s kazalcem neenakosti bližje podatkom o BDP per capita po kupni moči kot pri državah z večjo stopnjo neenakosti. Drugače rečeno, korekcije za neenakost v Skandinavskih in nekdanjih socialističnih državah bodo bistveno manj vplivale na prave mere blaginje kot to velja za ostale razvite in veliko večino manj razvitih držav.