Medtem ko je slovenska vlada v Bruselj poslala prenovljeni energetsko podnebni načrt (NEPN), ki v enem scenariju posnema nemško in dansko pot v energetsko pogubo in temu namenja 57 miljard evrov investicij, pa so Nemci in in Danci končno spregledali, da je njihova energetska politika kaput. Potrebna je bila samo daljša Dunkelflaute (zimsko brezvetrje), zaradi česar so cene elektrike poletele v vesolje in zaradi česar so sosednje države z bolj razumno energetsko politiko (Švedska, Norveška, Francija) ponorele. Nemška energetska nerazumnost namreč v času brez sonca in vetra prek skupnega evropskega trga elektrike vpliva na podivjanje cen tudi v z omrežjem povezanimi državami. Zato so norveški in švedski politiki zagrozili, da bodo “presekali kable” (prekinili omrežne povezave) z Nemčijo, če ta ne preneha s samomorilno energetsko politiko. Nemčija s to samomorilno energetsko politiko uničuje ne samo domača gospodinjstva in gospodarstvo, ampak negativno vpliva tudi na sosednje države.

No, in tako smo dočakali, da se je zgodilo razodetje v Nemčji in Danski. Prvo razodetje: najbolj kredibilen nemški časopis Frankfurter Allgemeiner Zeitung (FAZ) je objavil komentar Michaela Spehra, urednika za gospodarstvo, ki uvodoma pravi, da je jasno, da nemški “energetski prehod ni uspel” in da “če bi se naše sosednje države pridružile naši poti zapiranja jedrskih elektrarn in elektrarn na premog, bi Evropa v teh zimskih mesecih popolnoma propadla” (moj prevod):

Zaradi temnega zatišja (Dunkelflaute) so zdaj vsi razumeli: energetski prehod ni uspel. Brez pomoči iz tujine in pridobivanja elektrike iz premoga ne gre. Nemčija vozi energetsko politiko v napačno smer. Naslednje leto se morajo stvari izboljšati. Tako ne gre več naprej. Visoke cene električne energije vodijo v eksodus industrije, pahnejo zasebna gospodinjstva v krizo in nasprotujejo ideji elektromobilnosti. Če bi se naše sosednje države pridružile naši poti zapiranja jedrskih elektrarn in elektrarn na premog, bi Evropa v teh zimskih mesecih popolnoma propadla.

Spehr v FAZ nadalje pravilno ugotavlja, da ponudniki elektrike iz sočnih in vetrnih elektrarn dobivajo subvencije za dobavljeno energijo, vendar pa to niso dobavitelji energije. Če bi bili, bi morali zagotavljati elektriko ves čas (prek nadomestnih kapacitet ali nakupa na trgu), tudi ko ni sonca in vetra. Nihče izmed njih ne bi investiral v panele in vetrnice, če bi moral prevzeti tudi stroške ne-dobave elektrike. Toda na sistemski ravni, na ravni celotnega nacionalnega omrežja, je treba pokriti tudi te stroške in poskrbeti za nadomestne kapacitete ali uvoz elektrike.

Spehr nemško energetsko politiko označuje kot Geisterfahrerja (v avtomobilskem žargonu je to oseba, ki na avtocesti vozi v napačno smer) in konča, da če bo Nemčija nadaljevala po tej poti, bo po dodatnih tisoč zapravljenih milijardah evrov v Nemčiji počasi ugasnila luč:

Namesto tega politiki pravijo, da je treba samo več vlagati v sonce in veter, pa bo šlo. Toda deset krat nič je nič. Nemčija je zamenjala stabilno, poceni jedrsko energijo brez CO2 z drago in nezanesljivo vetrno in sončno energijo. To nas je doslej stalo na stotine milijard evrov. Svetovalno podjetje EY in drugi ocenjujejo, da bo »business as usual« v naslednjih nekaj letih uničil več kot 1000 milijard evrov. Nemčija vozi energetsko politiko v napačno smer. Naslednje leto morajo biti stvari boljše in drugačne. V nasprotnem primeru bo luč sčasoma ugasnila.

Drugo razodetje se je zgodilo v Danski, absolutno antijedrski državi. Danska stavi predvsem na veter in (ko ni vetra) biomaso in zanjo je značilno, da ima ob Nemčiji najvišje cene elektrike za gospodinjstva v Evropi. Gospodinjstva pač plačujejo za subvencije ponudnikom elektrike iz vetrnic, nato pa še za nadomestno elektriko, ko veter ne piha. In to je peklensko drago. Zdaj so ugotovili, da bo v naslednjem desetletju Danska postala ena izmed držav v EU z najnižjo stopnjo samooskrbe z elektriko in da bo treba podaljšati obdobje kurjenja biomase. Biomasa pa seveda še zdaleč ni niti blizu ogljične nevtralnosti. Pač kurjenje drv, predelanih v pelete oziroma sekance.

Predsednik Danske ljudske stranke Morten Messerschmidt je pred dnevi javno pozval k preučitvi možnosti, da bi Danska odkupila zaprto nepško nuklearko blizu Hamburga in jo ponovno aktivirala.

Spodaj je nit na danski problem z zelenim prehodom in energetsko odvisnostjo od tujine.