Moram priznati, da tega nisem vedel, ker se nisem s tem ukvarjal. Toda spodnji spisek usod južnokorejskih predsednikov je impresiven: razen enega so vsi pristali v zaporu. Menda obstaja šala v Južni Koreji glede njihovih predsednikov: “Vsi so v zaporu ali na poti tja”.

1. Syngman Rhee (1948–1960) – Overthrown.
2. Yun Bo-seon (1960–1962) – Overthrown.
3. Park Chung-hee (1962–1979) – Assassinated.
4. Choi Kyu-hah (1979–1980) – Removed by a military coup.
5. Chun Doo-hwan (1981–1988) – Sentenced to death after his presidency.
6. Roh Tae-woo (1988–1993) – Sentenced to 22 years in prison after his presidency.
7. Kim Young-sam (1993–1998) – Imprisoned during the term of President No. 3. As president, secured convictions against two of his predecessors.
8. Kim Dae-jung (1998–2003) – Imprisoned under President No. 3 and sentenced to death under President No. 5 (later pardoned). Nobel Peace Prize laureate.
9. Roh Moo-hyun (2003–2008) – Impeached (later overturned by the Constitutional Court). Investigated for corruption after his term and committed suicide.
10. Lee Myung-bak (2008–2013) – Arrested for corruption after his presidency; sentenced to 15 years in prison.
11. Park Geun-hye (2013–2016) – Impeached and arrested for corruption; sentenced to 24 years in prison.
12. Moon Jae-in – Recent president; no imprisonment.
13. Yoon Suk Yeol – Impeachment likely.

Vir: Nexta via X

Običajni osumljenec za prevrate različnih vrst, ki je trenutno na delu v Gruziji, je imel svoje prste vmes očitno tudi v Južni Koreji…

______________

The attempted coup by the president of South Korea against the majority in the National Assembly has failed.

The quick reaction of the leadership of the Democratic Party, which holds the majority, has saved the day.

There was a struggle over the budget which the president’s minority government had lost.

In a furious reaction President Yoon Suk Yeol and his defense minister and school buddy Kim Yong-hyun decided to declare martial law. Remarkably the prime minister of the president’s government was not informed about the step:

Nadaljujte z branjem→

ZDA in Evropa sicer načeloma lahko z visokimi carinami, tehnološkimi sankcijami in prepovedjo uvoza (vsaj delno) zaustavijo neposredni uvoz kitajskih high tech izdelkov. Toda kitajski odgovor je precej bolj subtilen in učinkovit. Kitajska ne samo, da kontrolira proizvodnjo med 67 in 80 % vseh komponent in končnih izdelkov t.i. čistih tehnologij (sončni paneli, baterije, vetrnice, elektrolizerji in komponente zanje), ki jih v zahodnem svetu potrebujemo za razogljičenje, pač pa kontrolira tudi dobavne verige v obsegu 60 do 100 % vseh ključnih materialov za sodobno high tech industrijo. Spodnja slika kaže globalni delež Kitajske pri ponudbi kritičnih materialov (critical raw materials, CRM). Slike so iz šestega poročila Evropske komisije o CRM.

Kot kaže spodnja slika, je Evropa med 32 in 100 % odvisna od uvoza iz Kitajske pri ključnih kritičnih materialih, pri mineralih redke zemlje med 85 in 100 %, pri germaniju 45 % in galiju 71 % (slednji uradni podatki EK se zdijo nekoliko prenizki, glede na to, da Kitajska kontrolira 98 % globalne proizvodnje galija in 60 % proizvodnje germanija).

Nadaljujte z branjem→

Marko Golob

»Masti ste vredni leskove«   (verz iz »Stoji učilna zidana« in ljudski rek)

»Najbolj slep je tisti, ki noče videti«

Malo pred drugo iraško vojno je v Fotono prišel ameriški vojaški ataše. Seveda ga je zanimalo, kaj vse so Iračani dobili od nas, ampak od vseh vprašanj je bilo najbolj zanimivo vprašanje, če smo morda prodali Iraku laserske puške. Za kaj gre? Gre za orožje, ki je sicer po mednarodni konvenciji prepovedano, ki pa ne ubija, ampak zaslepluje. Gre v resnici za strašno orožje; laserskega žarka ne vidite (operira tipično v IR tj. infrardečem spektru), ne slišite, ima večkilometrski doseg in povzroča izjemno škodo. Namreč, če laserski žarek oslepi (kratkotrajno ali trajno – odvisno od energije) vojaka, potrebujete najmanj še enega do dva, da ga izvlečeta iz boja. Torej ste z enim laserskim strelom vrgli iz boja najmanj 2 vojaka. Še huje je, če gre za uporabo proti moderni tehniki. Le-ta ima praviloma zahtevno optiko, brez katere je njeno delovanje nemogoče. Laserski žarek ne samo, da onesposobi očesa operaterja, uniči tudi CCD čipe v senzorjih. Brez njih je npr. tank onesposobljen. Vidite torej, kakšen bojni faktor pomeni zaslepljevanje. No, brez bojazni, v Fotoni, vsaj kolikor je meni znano, nikoli nismo izdelovali laserskih pušk (čeprav tehnološko to ne bi bil nikakršen problem).

Kaj ima sedaj to veze z Lesko (Orešnikom)? Tudi tu gre za zaslepljevanje, samo na bistveno višjem (orbitalnem) nivoju. O tem praviloma niste mogli slišati v javnih medijih. Pred kratkim, pa se je na to temo oglasil bivši šef poljskih kopenskih sil, sedaj že upokojeni general Waldemar Skrzypczak na poljskem portalu Fonda. Takole ga povzema ruski TASS:

Nadaljujte z branjem→

Ključno vprašanje je, ali bi se Kitajska tudi brez ameriških sankcij tehnološko osamosvojila. Scott Kennedy v Foreign Affairs trdi, da ne. Kitajska je bilo prvotno zadovoljna s tekmovanjem pri ostalih proizvodih. Do tega, da mora postati tehnološko neodvisna od ZDA, so jo prisilile ameriške sankcije. Podobno velja glede trgovine nasploh. Kitajska je bila zadovoljna z globalno multilateralno ureditvijo trgovine po pravilih WTO, Trumpove in Bidnove carine in negotovost oziroma nevarnost, da jo lahko Amerika kadarkoli s carinami ali sankcijami odreže od ameriškega in evropskega trga, je Kitajsko prisililo, da prestrukturira trgovinske tokove v smeri BRICS oziroma držav globalnega juga. Oboje je Kitajsko samo še bolj tehnološko, gospodarsko in politično ojačalo in jo predestiniralo za bodočo vodilno globalno silo.

This is a good read by @KennedyCSIS in ForeignAffairs on “how America’s war on Chinese tech backfired”. Kennedy essentially makes the point, as was all too predictable, that far from hampering China’s tech development efforts, US sanctions actually ended up: 1) “turbo-boosting” China’s technological ambitions and pace of innovation, and 2) damaging U.S. innovation capacity by reducing R&D revenue for US firms, restricting scholarly cooperation, and limiting access to talented Chinese researchers and students.

In short, exactly the contrary of what was intended…

Nadaljujte z branjem→

Zanimiva teza v spodnji niti, o kateri doslej nisem razmišljal.

Grožnje o 10 %, 25 % ali 60 % carinah je sicer treba vzeti resno, čeprav in ker so del Trumpove pogajalske taktike. Trump je pač nepredvidljiv, izven racionalnega ekonomskega konteksta in bo poskušal nekaj iztržiti za svoje lomastenje.

Toda meni je bolj zanimivo (in po svoje zabavno) v spodnjem pogovoru, ko David Frum Trumpovo obsesijo z omejevanjem mednarodne trgovine opiše kot “družbeno reakcionarni projekt spolnega rebalansiranja ameriške družbe“. Kontekst projekta naj bi bil, kako moškemu povrniti nekdanjo vlogo vodje družine, kot tistega, ki materialno poskrbi za družino. Čeprav so že več kot pol stoletja v Ameriki ženske tiste, ki imajo v večjem deležu višjo izobrazbo kot moški, je bila njihova zaposlitev omejena na tajnice, natakarice ali trgovke, moški pa so bili tradicionalno tisti, ki so s sindikalno zaščitenimi službami in plačami zagotavljali stabilen dohodek družine in tako ohranjali svoj dominantni položaj v družini in družbi. In, tako trdi Frum, Trumpov projekt naj bi jim to vlogo spet povrnil.

Tudi če v ozadju Trumpovih carin res gre za tovrsten poskus spolnega reinženiringa ameriške družbe, je iluzoren in obsojen na propad. Prvič, izgubljena industrijska proizvodnja (denimo v tradicionalno avtomobilsko industrijo) se v Ameriko ne bo več vrnila. In drugič, tudi če bi se, bi morala biti popolnoma avtomatizirana in robotizirana, da bi lahko bila konkurenčna s kitajsko, japonsko, južnokorejsko in nemško (če bo slednja preživela). Tam pa ob robotih ni prostora za manualna delovna mesta za tekočim trakom. Torej idealizirana tradicionalna delovna mesta iz 1950-ih in 1960-ih v avtomobilskih tovarnah se v Ameriko ne bodo več vrnila.

Ameriški moški bodo morali iti študirat za inženirje, če bodo hoteli, da sodelujejo v tem procesu oziroma da bodo sploh imeli službe.