Problem nizke rodnosti je vseevropski. Stopnja rodnosti je v večini držav padla pod 1.4 (živorojenega na žensko v fertilni dobi) ali se temu razmerju ultra nizke rodnosti približuje, pri čemer je razmerje 2.1 potrebno za golo reprodukcijo. Celo v Franciji, ki je imela tradicionalno najvišjo rodnost v Evropi, je v zadnjem desetletju stopnja rodnosti padla iz 2.1 na 1.68.
Brez imigracije bo Evropa počasi izumrla. Toda padla bo tudi gospodarska rast, kajti slednja je vsota rasti prebivalstva in rasti produktivnosti. In ob nizki rasti ter manj prebivalcev v delovni dobi se bo povečal pritisk na javne blagajne, saj bo manj sredstev za financiranje pokojnine, zdravstvenega in šolskega sistema, S tem pa bo padla tudi blaginja preostalega prebivalstva.
Without immigration, low fertility rates mean a shrinking working-age population, adding pressures on public finances and limiting economic growth.
With young people reaching milestones, such as buying a house, later in life, the average age of EU women at childbirth rose to 31.1 years in 2023, a year later than a decade ago. The figure rises is 31.4 in Germany, and over 32 years in Spain, Italy and Ireland.
Mnogi eksperti se že desetletja ukvarjajo s pojasnjevanjem vpršanja, zakaj ljudje nočeho imeti več otrok. Številni razlogi se omenjajo – od gospodarske situacije, negotovosti, povišane stopnje izobrazbe itd., toda menim, da je glavni razlog v tem, da smo izgubili željo po reprodukciji. Za srečo ne potrebujemo več otrok. In preveč dela je z biti starš. Raje smo hedonisti. Financial Times:
Changes in social attitudes might also be at play.
Adema said: “The norms of what it means to be a good parent and how intensive you should participate in that are such that quite a few young people say: ‘Well, in addition to the fact that I don’t need children to be happy, it would also be a very difficult job for me to do, and I’m not sure that I can take that responsibility’.”
Znana Slovenka Manca Renko je lani celo izjavila “raje pijem špricer kot rojevam otroke”.
V Sloveniji je po letu 2004 rodnost čudežno narasla (lani 1.51), vendar je treba vedeti, da jo poganja predvsem rodnost med priseljenimi ženskami. Lani se je ena šestina otrok rodila materam s tujim državljanstvom, od tega je zgolj četrtina imela slovenskega očeta. Če odštejemo efekt rojstev tujih državljank, je rodnost državljank Slovenije padla pod 1.28.
Statistčni urad za leto 2023:
Prvič v zgodovini se je v Sloveniji rodilo manj kot 17.000 otrok. Rodilo se je 8.677 dečkov in 8.312 deklic, skupno 16.989 otrok. V primerjavi z letom 2022 je bilo rojstev za 3,6 % oziroma 638 manj, v 102-letni zgodovini spremljanja tega podatka pa najmanj doslej. Na 1.000 prebivalcev se je rodilo 8 otrok, najmanj od leta 1922.
Celotna stopnja rodnosti je za leto 2023 znašala 1,51 – najmanj po 2009.
Več kot polovico otrok rodile neporočene matere
7.383 otrok se je rodilo v zakonski zvezi, 9.606 (56,5 %) otrok pa neporočenim materam. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta).
16,5 % otrok so rodile tuje državljanke
2.807 (16,5 %) otrok so rodile matere, ki so bile ob rojstvu otroka tuje državljanke. Med temi jih je največ imelo državljanstvo Bosne in Hercegovine (48 %); sledile so državljanke Kosova (21 %). Državljank drugih članic EU je bilo 9 %, največ državljank Hrvaške.
Tuje državljanke, ki so lani rodile v Sloveniji, so imele v povprečju 29,4 leta in so bile dve leti mlajše od državljank Slovenije (31,4 leta). Enako je bilo tudi v prejšnjih dveh letih. Približno četrtina otrok, ki so jih rodile tuje državljanke, je dobila državljanstvo Slovenije, ki ga je prejela po očetu.
Torej, če bomo nadaljevali s tem, da se bomo raje zabavali in “pili špricerje” kot prevzeli starševske radosti, in uvažali delovno silo ter njim prepustili reprodukcijo, bo do leta 2100 v Sloveniji zgolj še polovica slovensko govorečih prebivalcev.
Je to lahko problem? Pa kaj, če se bosta Slovenija in Evropa postopno islamizirali in hinduizirali in če bosta evropska in slovenska kultura postopno izginili oziroma odrinjeni na margino?!
Dejstvo je le, da odgovornost za to prevzemajo naši otroci.

You must be logged in to post a comment.