Moja največja zadržka glede električnih avtov sta se nanašala na kratek doseg in na neobstoj možnosti, da mi avto služi kot baterija za hišo. No, kitajska podjetja, neobremenjena z “bencinsko preteklostjo”, so ta problem rešila kot za šalo s preprostimi rešitvami. Ponudila so sicer tudi povsem električne modele z velikimi baterijami s kapaciteto nad 100 KWh, s čimer se približajo dosegu tudi do 800 km. Ampak bistvena inovacija je v “range extenderju”, torej v kombiniranih hibridnih sistemih, ki vključujejo tako baterijo srednje velikosti (s kapaciteto okrog 40 KWh), ki zmore doseg okrog 250 km, kot majhen bencinski motor (1.5 L), ki ne služi pogonu koles, pač pa polnjenju baterije, ki poganja električne motorje na oseh avtomobila. Ti EREV modeli (Extended Range Electric Vehicle) zmorejo doseg nad 1,000 km, BYD je celo naredil model, ki uradno zmore doseg 2,000 km, neuradno pa celo do 2,400 km.

Druga zame ključna inovacija, ali bolje rečeno – razvoj, je usposobitev teh EREV modelov, da prek dvosmernih polnilcev služijo kot baterija za hišo (t.i. sistem “vehicle to grid” (V2G). Torej meni, ki imam sončno elektrarno na strehi in ki delam veliko časa od doma, ta sistem omogoča, da lahko podnevi napolnim baterijo, ki mi nato ponoči služi kot izvor električne energije (in kapaciteta 40 kWh seveda za mnogokrat presega nočno porabo elektrike povprečnega gospodinjstva). Tistim, ki nimajo domače sončne elektrarne, pa ta sistem omogoča optimizacijo, da sredi dneva, ko je veliko viškov poceni električne energije, napolnijo baterijo in jo nato porabijo ponoči. Ta sistem je tudi odličen kot rezerva v primeru izpada omrežja (namesto UPS sistema, ki ga zdaj uporabljamo za ključne domače aparate). Kot veste, danes vam sončne elektrarne v primeru izpda omrežja tudi ob najbolj sončnem dnevu nič ne koristijo, ker se ob izpadu omrežja avtomatsko izklopijo, vam pa stacionarni računalniki izpadejo, meso v zmrzovalniku pa se začne taliti.

Torej, kitajski e-avti (hibridni avti) omogočajo dvoje: (1) željeno veliko avtonomijo, hkrati pa tudi varnost, da ne boste ostali na cesti s prazno baterijo oziroma da vam ne bo treba čakati v dolgi koloni na prosto polnilnico na avtocesti; EREV modeli zdaj omogočajo, da se lahko brez skrbi tudi z e-avtom odpravite na morje do Mljeta. In (2) da lahko e-avto koristno uporabite kot hranilnik energije oziroma kot rezervo v primeru izpada omrežja.

In še ene stvari ne smemo prezreti: ko je letos poleti Evropska komisija uvedla carine na kitajske e-avte, so se kitajski proizvajalci nemudoma odzvali s pospešenim razvojem hibridnih priključnih hibridov (PHEV) modelov s podaljšanim dosegom (torej s srednje veliko baterijo in bencinskim motorjem, ki za razliko od EREV poganja kolesa, vendar ima avto daljši doseg od sedanjih PHEV modelov), ki po definiciji niso e-avti, zato zanje carine ne veljajo.

The Economist se je včeraj razpisal o kitajskih avtomobilih kot avtomobilih prihodnosti. Tam navajajo vse te dodatne funkcije, kot so veliko število zaslonov, kar omogoča tudi igralni center za navdušence nad tem, povsem avtonomno vožnjo, obračanje na mestu z nasprotnim vrtenjem koles, avtonomno parkiranje na ključ, kontrolo na daljavo (prek ključa lahko pokličete avto, da vas iz garaže ali pakirnega mesta pride iskat pred vhod). Nekateri modeli lahko vozijo na vodi kot amfibije itd. Nekoč bodo tudi leteli.

Imel sem priložnost testirati dva kitajska modela. Prvi je Voyah Free, šprtni terenec, ki je po izgledu nekakšna kombinacija spredaj med Masseratijem in zadaj med Porsche Cayennom. Poskušal sem e-verzijo, ki se odlično vozi, znotraj je pa zares luksuzna, hkrati pa funkcionalna (6-stopenj nastavitve podvozja, ekran po celi dolžini, ki se lahko povsem skrije v armaturo ali postavi v ustrezno velikost glede na način vožnje, masažni sedeži serijsko itd.). Čakam na EREV verzijo tega Voyah Free (v prihodu), ki zmore kombinirani doseg med 1,200 in 1,400 km. To je avto, ki bi bil opcija za kupiti.

Drugi model, ki sem ga preizkusil, pa je kitajski najbolj luksuzni avto, ki ga vozi tudi njihov predsednik Xi Jinping. Gre za model Hongqi E-HS9. Avto izgleda kot Rolls-Royce Phantom, le da stane 120,000 evrov. Zaenkrat je v povsem električni verziji z dosegom okrog 500 km.

Kdor pa želi “električni tank” v luksuzni izvedbi, pa ima na voljo tale M Hero (cena 150,000 evrov). Električna “grdosija” s 1,100 konjskimi močmi, ki se menda vozi bolj udobno od Rolls Royca.

Uvoznik teh (in številnih drugih) modelov Dongfeng, MG, Maxus, Aiways in Beijing je Plan-net avto.*

Še nekaj odlomkov iz članka v The Economistu, kjer so morali požreti ponos, da so pohvalili kitajsko avtomobilsko prihodnost:

The main appeal of a Chinese electric vehicle (ev) to foreign buyers is obvious: high quality at prices Western carmakers cannot match (even allowing for import tariffs on Chinese vehicles). But Chinese EVs do not just offer lower prices. They also have more impressive features. The styling and technology in their 2025 models show where cars, as a whole, may be heading.

Some vehicles made by BYD, for example, offer rotating touchscreens in the centre of the dashboard, which can swivel themselves between landscape and portrait modes. Its Atto-3, a quirky mid-size eV, has unusual guitar-like strings on its door panels, and a gear-selector seemingly inspired by a rocket ship. The upmarket Yangwang U8 SUV, meanwhile, can “tank turn” on the spot by spinning its wheels in different directions, and has a “floating” mode that lets it drive on water in emergencies.

…

The SU7 Max, a new EV from Xiaomi, best known as a maker of smartphones and home appliances, accelerates like a supercar (0-60mph in 2.8 seconds) and has a battery range of 800km (497 miles). It also allows for remote control, while on the road, of Xiaomi devices in the driver’s home.

Chinese new-car buyers, whose average age is around 35 (some 20 years younger than in Europe), are tech-savvy and expect vehicles to be loaded with whizzy features. Chinese firms are giving them what they want. Western carmakers may not be able to catch up.

Vir: The Economist

_________

* To seveda ni plačana reklama za kitajske avtomobile ali za Plan-net avto, ker sem jih sam poiskal na podlagi želje, da najdem model, ki bi mi služil kot hranilnik elektrike in s katerim me ne bi bilo strah peljati do Mljeta in nazaj, da bom ostal na cesti s prazno baterijo.