Spodaj je v nekaj slikah prikazan nonsens zelenega prehoda po evropsko. Resnično ni jasno, zakaj smo se pustili zapeljati v kolektivni samomor peščici politikov, ki so nas nategnili s pravljico, da če v Evropi zmanjšamo izpuste CO2 na nič, bomo s tem rešili planet.

(OK, recimo, da CO2 res vpliva na segrevanje površja zemlje, čeprav empiričnega dokaza za to ni, pač pa gre za predpostavko v modelu IPCC, ki sledi iz korelacije, ne pa vzročne povezave, med presežnimi temperaturami površja in količino CO2 v ozračju. Če mi kdo posreduje znanstveni članek z empiričnim dokazom, objavljenim v top reviji in potrjenim s strani akademske skupnosti, plačam kosilo). Toda kako je mogoče verjeti v pravljico, da če države EU svoj 6.6 % delež v globalnih izpustih CO2 zmanjšajo na ničlo (tako, da zaprejo vse premogovne in plinske elektrarne in vsa fosilna goriva v ogrevanju, transportu in industriji zamenjajo z brezogljičnimi), bodo s tem rešile svet?! Evropske emisije CO2 so pljunek v morje.

Toda hkrati s tem, ko države EU zaradi višjih cen elektrike (zaradi uporabe nestanovitnih OVE virov sonca in vetra ter posledičnih gigantskih investicij v nekajkratno podvojene kapacitete teh OVE elektrarn, v nadgradnjo omrežja in v hranilnike elektrike ter zaradi trojnega obsega potrebne elektrike za razogljičenje proizvodnje energije, ogrevanja, transporta in industrije), se proizvodnja iz Evrope seli v Azijo (ki trenutno proizvede 59 % vseh globalnih emisij CO2), ki za vsako tono zmanjšanja CO2 izpustov v državah EU doda 12 ton CO2 za proizvodnjo izdelkov, ki bi jih sicer bistveno bolj brezogljično in manj umazano proizvajali v Evropi.

V Evropi nato te nekajkrat bolj umazano proizvedene izdelke s kontejnerskimi ladjami na najbolj umazano tekoče fosilno gorivo, kar jih poznete, vozimo nazaj v Evropo. Kaj smo s tem naredili za planet?

Ne samo, da s tem ne rešujemo planeta. Nasprotno, z nesmiselno evropsko politiko razogljičenja še dodatno z izpusti CO2 onesnažujemo ta planet. Zaradi našega početja se količina izpustov CO2 še dodatno povečuje, namesto da bi se zniževala. Naše “smeti” (CO2 izpuste) smo izvozili v Azijo, da so jih tam pomnožili za 12-krat. To je naša “zelena politika”. Genialna politika.

Zdaj pa preprosta nit o tem v slikah.

1. Zapiramo elektrarne na premog in s CO2 kuponi dvigujemo ceno električne energije in ubijamo industrijo

2. Kitajska in druge neevropske države se tega ne držijo in povečujejo izpuste CO2

3. Našo industrijo prevzema Kitajska in druge azijske države, namesto nas proizvajajo te izdelke in povečujejo CO2 izpuste (z dodatnim kurjenjem premoga za proizvodnjo potrebne elektrike in z bolj umazanim načinom proizvodnje). Za vsako tono CO2 izpustov, ki jo v EU zmanjšamo, azijske države v povprečju dodatno povečajo CO2 izpuste za 12 ton

4. Kitajska proizvaja elektriko za okrog 60 % bolj umazano kot v Evropi

5. Kitajska proizvaja svoje izdelke 2-krat bolj umazano kot v EU (glede na BDP)

6. In medtem ko v EU ubijamo svojo industrijo z visokimi cenami elektrike (in zdaj še plina), nam Kitajska prevzema naše deleže v globalni industrijski proizvodnji. Ob tem pa jih proizvaja dvakrat bolj umazano
(primerjajte relativni položaj krivulj v spodnji sliki: kitajski krivulji deleže v globalni industrijski proizvodnji in globalnih izpustih CO2 sta poravnani, medtem ko je evropski delež v globalnih izpustih CO2 več kot 2-krat nižji od evropskega deleža v globalni industrijski proizvodnji)
Vir podatkov: OWiD in World Bank

Še primerjava Indije in Kitajske. Tudi v Indiji je podobna zgodba – izpusti CO2 (kot delež v globalnih izpustih) naraščajo hkrati z rastjo deleža Indije v svetovni industriji. Le da se to dogaja na 4- do 5-krat nižji ravni kot v Kitajski in da Indija hitreje povečuje svoj delež v izpustih CO2 kot v industriji.

Kakšen smisel ima takšna (energetska, okoljska, industrijska idr.) politika v EU, kjer si mi postavimo stroga pravila, ki jih nato samo mi spoštujemo?! Mi se streljamo v kolena, da lahko drugi zmagujejo.

V čem je smisel tega nesmiselnega početja?! Še enkrat: delež EU v globalnih emisijah CO2 znaša le 6.6 %, ameriški je 2-krat večji, kitajski pa 5-krat večji. In nobena od obeh se ne strelja v koleno z zapiranjem premogovnih elektrarn ali CO2 kuponi.

Kdo je bil ta brilijantni um, ki je dizajniral politike, ki so Evropo poslale v muzej zgodovine?!