Poglejte spodnjo deklico.
Kje so intelektualci na levi in desni strani? Kje so zahodni mediji? Zakaj nihče ne obsodi tega zločina in genocida nad Palestinci? Zakaj v OZN tega ne obsodijo? Zakaj OZN ne uvede mednarodnih sankcij proti Izraelu? Zakaj so se vsi potuhnili? Koga ali česa se vsi tako bojijo? Izraelskega lobija in kapitala, povezanega z njim?
Tja, spodnje samospraševanje Fareeda Zakarie na pro-liberalnem mediju CNN je navrglo tri izmed štirih ključnih razlogov za landslide poraz demokratov na teh volitvah: imigracije, javna percepcija procesov proti Trumpu kot političnega preganjanja in nekontrolirano serviranje “woke kulture” volilcem s tradicionalnimi vrednotami. Toda Zakaria je pozabil ključni faktor, ki aktivira večjo občutljivost na vse ostale – to je inflacija. “Navadni” ljudje so najbolj občutljivi na inflacijo, ker jim zmanjša kupno moč njihovih dohodkov. Inflacija v Bidnovem mandatu je ljudem odnesla četrtino kupne moči njihovih dohodkov.
Ob nizki inflaciji bi bili volilci manj občutljivi na migrante, preganjanje Trumpa in posiljevanje z woke kulturo. Zato sem konec avgusta tukaj na blogu zapisal (Zakaj bo Trump zmagal na volitvah), da Trumpu ni treba nič drugega za zmago kot stalno izpostavljati visoko inflacijo v Bidnovem mandatu.
Če poenostavim, je Kissinger Trumpa ocenil kot osebo, ki se občasno pojavi, da označi konec neke dobe in jo prisili, da opusti svoje pretveze, ne da bi se nujno sama tega zavedala. No, to razlago pa se da malce zakomplicirati, če jo prevedemo v filozofski jezik. Larpurlartizem per se, ampak zabaven.
Kissinger on Trump and ‘The Cunning of Reason.’
The Financial Times’s man in Washington Edward Luce took Henry Kissinger out for lunch in 2018. Luce tried every which way to corner Kissinger into a direct comment on Trump, but his aged quarry easily evaded the pursuit. Except for one evidently premeditated and striking, if cryptic, assessment that I wrote about at the time, under another blogging hat, here: naimisha_forest.silvrback.com/kissinger-hege…
Kissinger:
“I think Trump may be one of those figures in history who appears from time to time to mark the end of an era and to force it to give up its pretences. It doesn’t necessarily mean that he knows this, or that he is considering any great alternative. It could just be an accident.”
I make five points. Four are specific to Kissinger on Trump. The last is on the Hegelian model of historical change – the cunning of reason – that Kissinger rather casually deploys here while toying half-heartedly with his branzino (European bass) on a bed of green vegetables.
First, Kissinger thinks Trump may already be a substantial figure in world history, not, alas, some bizarre printer’s error that his opponents hope to erase from its pages.
Second, he’s not just any historical figure but one who marks the end of an era. This much should be apparent even from Trump’s critics, who denounce him for upending the post-war “liberal international order,” among other crimes.
Third, Kissinger hints that the era which is ending may indeed deserve to go. Trump is forcing it to give up its pretences.
Povzetek: prišli smo to točke, ko ZDA s sankcioniranjem Kitajske bolj škodujejo sebi kot Kitajski.
Še celoten video pogovora z Johnom Mearsheimerjem ob izidu njegove nove knjige “The Tragedy of Great Power Politics”. Mearsheimer je res brilijanten mislec.
Nasprotnike je treba poslušati, tudi če se z njimi ne strinjamo. Pri Putinu je zanimiva širina in hladna treznost diskusije.
Le kako bi izgledal slovenski zeleni prehod pozimi, če bi ugasnili NEK?
Sveto pismo (Knjiga prerokb 16:18)
Marko Golob
Jožetova odlična prispevka pred dnevi (Če so ZDA želele zaustaviti Kitajsko, se jim je to grdo ponesrečilo in Kako so lahko zahodni menedžerji spregledali kitajski industrijski cunami?) sta mi spet obudila spomin na aprilsko slovensko gospodarsko-politično delegacijo na Kitajsko, katere član sem bil. Spomnim se pogovora s predsednikom evropske gospodarske zbornice na Kitajskem Eurochamber in hkrati predsednika Volkswagen China, s katerim sem imel priliko sedeti v Pekingu skupaj pri kosilu. Takole je dejal (navajam po spominu):
»Pričakovali smo, da bodo mlade kitajske generacije postajale čedalje bolj pro-zahodne, pa se je izkazalo, da so bistveno bolj nacionalno zavedne kot njihovi starši. Če so njihovi starši kupovali zahodne izdelke zaradi prestiža, danes mlajši del kitajske družbe kupuje kitajske izdelke zaradi ponosa«.
Tale najstnik (amaterski novinar) je naredil več za objektivno poročanje o incidentu v Amsterdamu kot vsi zahodni novinarji, ki bi po svoji profesionalni dolžnosti morali poiskati objektivno resnico. Vendar niso.
Spodaj je še komentar, kako so uradni mediji zlorabili ta incident za manipulacijo, da gre v Amsterdamu za podoben antisemitski napad, kot so ga bili deležni Židje v času druge svetovne vojne. Zanimivo je predvsem, da nikogar od “novinarjev”, ki sodeluje v tej propagandi ni sram. Nihče nima niti kančka sramu.
Tale komentar Thomasa Fazija je blizu temu, kar sem pisal včeraj, in sicer, da izvolitev Trumpa daje priložnost Evropi, da se osamosvoji od ZDA. Fazi dobro sklepa, da se utegne Trumpova ideja, da bo na hitro končal vojno v Ukrajini sfižiti. Trump in ZDA si ne morejo privoščiti, da bi Rusiji preveč popustili, zato bo Trump Rusiji predlagal rešitve, ki so zanjo iz strateškega vidika nesprejemljive. Predlog, ki je pricurljal v javnost, naj bi šel v smeri, (1) da se Ukrajina zaveže, da 20 let ne bo vstopila v Nato, (2) na zdajšnji frontni črti se oblikuje demilitarizirano območje, in (3) ZDA z namenom varnostnih garancij Ukrajini še naprej zagotavljajo vojaško pomoč. Putin in Rusija na tak predlog ne moreta pristati, saj s tem Rusija ni dosegla osnovnega cilja svoje vojaške operacije v Ukrajini, torej trajne nevtralnosti in vojaške ošibitve Ukrajine, da ta s pomočjo orožja Nata ne bi mogla ogrožati varnostnih interesov Rusije. In ker Rusija zmaguje v tej vojni, Rusija na ta predlog ne more pristati. Posledično bi se ZDA utegnile umakniti iz te godlje, ki so jo zakuhale pred letom 2022 z vabljenjem Ukrajine v Nato, in prevaliti breme vojaškega podpiranja nadaljevanja vojne v Ukrajini na evropske države. ZDA bi se s tem znebile finančnega bremena, Evropa pa bi ob nadaljevanju gospodarske stagnacije prevzela še polno breme financiranja Ukrajine. V to smer so včeraj razmišljali nemški politiki, ko so predlagali, da naj bi evropske države of ZDA kupovale orožje, da bi ga nato pošiljale v Ukrajino.
Seveda gre za nonsens in popolni gospodarski samomor Evrope, saj bi Evropa ostala trajno odrezana od poceni energentov in s tem obsojena na deindustrializacijo in gospodarsko depresijo, hkrati pa bi si nakopala še za okrog 1 % BDP letnih izdatkov za financiranje vojne v Ukrajini. Le kakšno korist bi Evropa lahko imela od te “rešitve”?!
No, tukaj nastopi trenutek za razum, ko bo vse večjemu številu evropskih politikov kliknilo v možganih, da z vojno v Ukrajini izgubljata samo Ukrajina in Evropa, vsi ostali pa imajo od tega koristi, in da je treba z vojno in sankcijami na uvoz energentov čim prej končati. Ta Trumpov izolacionizem je lahko tisti trigger, ki bo Evropo prisilil, da se začne spraševati o lastnih interesih in vzpostavitvi lastne varnostne infrastrukture in lastne strateške avtonomije, vključno in najprej z vojaško.
Ampak do takrat bo preteklo še veliko časa. Evropsko zunanjo politiko bodo še dolgo določali v Washingtonu.
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.