Odgovornost do države: Na primeru neodgovornosti vlade ob povabilu kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu

Marko Golob

Ob zadnjem mučnem zapletu ob povabilu kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu s strani predsednice Nataše Musar in posledičnem odzivu predsednika vlade Roberta Goloba, si nisem mogel kaj, da mi ne bi prišla na misel nekoliko podobna situacija, ki sem jo doživel kot član AUKN ob napovedani dokapitalizaciji NKBM spomladi 2011.

Dokapitalizacija NKBM ni bila sporna v nobenem pogledu. Stališče AUKN takrat je bilo, da bomo kot neodvisna agencija podprli vsako dokapitalizacijo, ki bo sprejemljiva za Vlado, Državni zbor in NKBM. Pa naj si bo z državno participacijo ali brez. Čeprav smo jasno povedali, tako Vladi, Državnemu zboru in Banki Slovenije, da bi bilo za NKBM in ohranitev vrednosti državnega premoženja v situaciji svetovne finančne krize, neprimerno bolje, če bi država ohranila svoj delež. Zakaj?

Nadaljujte z branjem

Kapitalna poteza Kitajske: Izrinjanje ZDA, IMF in zasebnih skladov

Če morda niste bili pozorni v prejšnjih dneh, ste spregledali novico, da je kitajska banka v Saudski Arabiji izdala obveznico, denominirano v dolarjih. Čeprav je šlo za izdajo majhne vrednosti (2 milijardi $), je zadeva zanimiva iz večih vidikov. Obveznica je denominirana v dolarjih, povpraševanje je bilo 20-krat večje od vrednosti izdaje, obrestna mera je bila zgolj za dlako (1-3 bazične točke) višja kot pri ameriških državnih obveznicah (Nemčija plačuje 10-20 bazičnih točk več za svoje obveznice) in odpira vprašanje, kaj želi Kitajska s tem doseči ter kaj sporoča ZDA in svetu. Ena izmed razlag je, da Kitajska s tem Ameriki sporoča, da se lahko zadolžuje po isti obrestni meri kot ZDA in da lahko ustvari paralelni dolarski finančni sistem, na drugi strani pa državam globalnega juga sporoča, da jim – če imajo težave pri refinanciranju dolga po bistveno višjih obrestnih merah – pomaga s cenejšim denarjem v zameno za izvoz surovin in jih s tem še bolj naveže na svoj trgovinski in finančni sistem. Kitajska s tem signalizira, da lahko zruši monopol ameriškega finančnega sistema in ustvari večjo dovisnost držav globalnega juga od Kitajske.

Spodaj sta dve zanimivi razlagi. Z nobeno se ni treba strinjati, splača pa se ju vzeti na znanje. Najprej Arnaud Bertrand:

At first glance, the mechanics are straightforward: China issued bonds, denominated in US dollars, that investors eagerly snapped up. The bonds were oversubscribed nearly 20 times, with over $40 billion in demand for just $2 billion in bonds. This level of interest dwarfs the typical 2-3x oversubscription seen in US Treasury auctions.

Even more striking is the interest rate. China secured rates just 1-3 basis points (0.01-0.03%) higher than US Treasuries—essentially matching the borrowing cost of the US government. For perspective, even AAA-rated countries like Germany or Japan typically pay at least 10-20 basis points above US Treasuries when issuing USD bonds.

The venue for this issuance—Riyadh—adds another layer of intrigue. Sovereign bonds are typically issued in established financial hubs like London or New York, not in the heart of the petrodollar system. By choosing Saudi Arabia, China appears to be subtly challenging the status quo, showcasing itself as an alternative player in the global dollar ecosystem.

A Subtle Signal to Washington

The timing and nature of this bond issuance seem less about financial necessity and more about strategic signalling. By successfully issuing dollar-denominated bonds in Saudi Arabia, China demonstrates it can compete directly with US Treasuries as a destination for dollar investments.

For decades, the US has enjoyed an “exorbitant privilege,” with countries like Saudi Arabia recycling their surplus dollars into US Treasury bonds, effectively subsidising US government spending. Now, China is introducing a rival option. The bonds give countries like Saudi Arabia an alternative, enabling them to park their dollar reserves with Beijing instead of Washington.

Nadaljujte z branjem

Koliko nas bo stal energetski prehod?

Obdobje pred referendumom o morebitni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2) je ponujalo izvrstno priložnost, da v državi opravimo celovito strokovno diskusijo o konceptu razvoja bodočega elektroenergetskega sistema (EES) v Sloveniji. V diskusiji bi morali celovito strokovno pretehtati vse vidike ključnih možnih scenarijev razvoja z namenom, da se doseže strokovni konsenz glede optimalnega EES z ozirom na zastavljene cilje, naravne danosti, okoljske in ekonomske omejitve.

Na žalost te priložnosti nismo izkoristili. Na tem referendumu bi namesto o tem, ali smo za jedrsko energijo ali ne, morali odločati o tem, kakšen naj bi bil optimalni koncept bodočega razvoja slovenske energetike. V strokovni javnosti so kriteriji glede tega jasni – optimalni elektroenergetski model mora zadostiti vsajnaslednjim petim kriterijem: kriteriju dejanskega razogljičenja proizvodnje električne energije in gospodarstva, kriteriju zadostnega obsega električne energije za potrebe razvoja in zamenjave fosilnih virov z nizkoogljičnimi viri energije, kriteriju zanesljive oskrbe z električno energijo in stabilnosti elektroenergetskega sistema, kriteriju ohranitve biodiverzitete in kriteriju konkurenčnih cen električne energije glede na ostale EU države.

Na žalost pa volilci sploh niso dobili priložnosti, da se seznanijo z alternativnimi energetskimi koncepti, niso dobili informacij, kaj posamezni energetski koncept prinaša za družbo, za okolje, za gospodarstvo in zanje osebno. Kako naj se odločajo o tem, ali so za gradnjo JEK2, če pa ne vedo, kakšne so alternative?

Nadaljujte z branjem

CPOEF E-TALK: Zmaga Trumpa v ZDA, kakšne bodo posledice za Evropo in svet?

Če koga zanima, danes ob 15:00 je e-talk na temo posledic Trumpove zmage za svet in Evropo. Več info spodaj in na tej povezavi.

Termin: 21. november 2024, ob 15. uri, online

V svetu, kjer politične odločitve ene velesile pogosto odmevajo po vsem svetu, bodo ameriške volitve 2024 izjemno vplivale tudi na Evropo in širši globalni trg. Po ponovni izvolitvi Donalda Trumpa so v ospredju  protekcionistični ukrepi, kot so višje carine in spodbujanje ameriške industrije. Kakšne izzive to pomeni za evropska podjetja, katerih konkurenčnost je odvisna od dostopa do ameriškega trga?

Trumpova usmeritev proti bilateralnim dogovorom in zmanjšanje podpore multilateralnim zavezništvom lahko vodi v nadaljnje preoblikovanje mednarodnega reda. Kako naj se torej Evropska unija zaščiti, ne da bi zmanjšala svojo ekonomsko in politično suverenost?

Naslovili bomo tudi ključne točke Trumpove volilne kampanje, kot so migracije, enakost spolov in pravice žensk. Obljuba, da bo zmanjšal politično polarizacijo in “postal predsednik vseh Američanov,” odpira vprašanja o njegovi strategiji za združevanje politično razdeljene države. Poleg tega Trump uživa podporo tehnoloških mogotcev, kot sta Elon Musk in John Bezos, ki si prizadevata za napredek novih tehnologij, medtem ko akademska in novinarska sfera izražata pomisleke glede njegove politike.

V diskusiji bodo sodelovali:

  • Jože Damijan, Ekonomska fakulteta,
  • Tine Kračun, Inštitut za strateške rešitve,
  • Mojmir Mrak, Ekonomska fakulteta,
  • Tamara Pavasović Trošt, Ekonomska fakulteta. 

Diskusijo bo moderirala Sasha Mrak Hendrickson, Ameriško-slovenski klub in Buckingham Mortgage LLC.

Kako učinkovito bo lahko “Muskovo ministrstvo”

Spodaj je zanimiv komentar na temo “Muskovega” ministrstva za vladno učinkovitost. Ko primerjate sedanjo strukturo javnih izdatkov (in izvajalcev vezanih nanje) in Trumpov “program” (predvsem povečanje domovinske varnosti in varnosti meje), vidite, da do kakšnih bistvenih prihrankov tukaj ne bo moglo priti. Bo pa, če smo zlobni, lahko Musk malce počistil z administracijo, ki mu je do sedaj grenila življenje pri regulaciji in odobravanju subvencij.

I was making this point the other day: this is why the so-called “department of government efficiency” is very unlikely to achieve much.

Because when you look at who actually works for the US federal government the IMMENSE majority (about 80%) of people are related to defense and national/domestic security. The US is, more than any country on earth, a military and police state.

And given Trump’s and Republicans’ agenda of a stronger military, stuff like solving the border crisis, deporting illegals, etc. they’re likely to very much INCREASE jobs in those areas, not decrease. Hard to see the U.S. ending up with a much smaller army under a Trump administration…

So if 80% of the government is essentially out of bounds for DOGE right from the get go, it’s largely pointless initiative from the standpoint of broad government efficiency.

Nadaljujte z branjem

Nova karta sveta: Evropa je le še majhen polotok evrazijskega kontinenta

Tako daleč smo prišli oziroma tako daleč so nas pripeljali nesposobni voditelji EU. ZDA in Kitajska rasteta, se tehnološko razvijata in sta v strateškem rivalstvu. Evropa je sebe izstradala in osiromašila na podlagi napačnih in rigidnih skupnih politik. Še nekaj let bo trajalo, da bo tudi širše dozorelo spoznanje, da sta bili dve glavni napaki EU po uspešni trgovinski integraciji (carinska unijaI): (1) skupni evropski trg (dober v teoriji, v praksi pa skupek rigidnih in škodljivih skupnih politik (politika konkurence in državne pomoči, energetska politika, fiskalna politika, zunanja in varnostna politika), ki onemogoča razvoj posameznim državam, in (2) monetarna unija (pozitivna ni niti v teoriji), ki je ubila še preostanek fleksibilnosti ekonomskih politik posameznih držav.

Vendar bo preteklo še nekaj vode, preden bo tudi širše dozorelo to spoznanje. Dejstvo je, da bi bilo “manj Evrope” danes bistveno boljše za razvoj tako posameznih držav kot glede moči in globalnega pomena Evrope nasploh.