Drago Babič

Letos jeseni je vodstvo Holdinga slovenske elektrarne (HES) objavilo, da nadaljnje obratovanje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki dobavlja prebivalcem Šaleške doline tudi toploto za ogrevanje, in Rudnika lignita Velenje (RLV) ni več ekonomsko vzdržno, ker je proizvodna cena električne energije iz TEŠ višja od pričakovanih tržnih cen v bližnji prihodnosti. Za pričakovati je, da bosta podjetji ustvarjali poslovno izgubo in bosta že v letu 2025 prisiljeni izvesti po zakonodaji predvidene postopke za podjetja v izgubi, v skrajnosti tudi objaviti stečaj obeh podjetij, pri čemer bi ugasnila tudi dobava toplote prebivalcem.

Vzrok za tako poslovanje je večplasten. Osnovna napaka je bila storjena že v zasnovi obrata TEŠ6, ki je slonela na preveliki in netipični kapaciteti obrata (600 MW) in posledično na predragi tehnologiji, nato pričakovanju zadostne dobave premoga iz RLV po konkurenčnih cenah (ob tem, da se je že takrat vedelo, da takšnih količin po željeni ceni rudnik ne bo zmogel dobavljati),  in na pričakovani zmerni ceni kuponov za CO2. Vse te predpostavke se niso izpolnile. Obrat je z močjo 600 MW na generatorju, 542 MW na pragu elektrarne nestandarden in zato že v nabavi drag, za realno dobavljive količine lignita bi zadostoval standardni obrat moči 400-450 MW na pragu elektrarne, ki bi bil cenejši. Kopanje energetsko nizko vrednega lignita v podzemnem rudniku je postalo predrago (namesto najavljene cene 2,75 eur/MJ je cena porasla na današnjih 6 eur/MJ). Zaradi tehnično ekonomske izkoriščenosti rudnika padajo letne količine izkopanega premoga in s tem količina proizvedene električne energije. Nadalje je cena CO2 kuponov po letu 2014 izrazito poskočila iz okoli 5 eur na 65 eur/tono CO2 v tem letu s tendenco rasti po letu 2028 na 80 eur.

Vse to povzroča, da stroškovna cena TEŠ, ki je po navedbah direktorja ELESa Aleksandra Mervarja (revija Naš stik, april 2024) za letno proizvodnjo 2,5 TWh v letu 2025 s kuponi CO2 okoli 170 eur/MWh (brez kuponov 104 eur/MWh), krepko presega pričakovane veleprodajne cene električne energije. Za kombinirano dobavo v pasu in špicah (za kar je obrat TEŠ primeren) na terminskih borzi HUDEX, skupaj s stroški prenosa, znašajo za leto 2025 konec oktobra okoli 113 eur/MWh.  

Ob tem moramo pripomniti, da je imel TEŠ že dosedaj finančne težave v poslovanju, ki pa so jih v HSE reševali v interno v okviru holdinga. Sedaj, pravijo v HSE, to ni več možno, zato so poklicali državo za pomoč. Ta je sedaj pripravljena v obliki interventnega zakona o TEŠ, natančneje Zakon o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini (https://e-uprava, oktober 2024), ki začasno, do leta 2029 pod določenimi pogoji zagotavlja obratovanje termoelektrarne Šoštanj in rudnika lignita Velenje ter dobavo toplote prebivalcem Šaleške doline. Formalno bi družbi TEŠ in RLV izločili iz HSE, edini družbenik bi postala država. Vsebinsko bi družbi, ki sedaj poslujeta kot gospodarski družbi na prostem trgu, prekvalificirali v javno službo za ogrevanje prebivalstva Šaleške doline, za katere velja drugačna zakonodaja, vključno z možnostjo subvencioniranja take oskrbe s strani države. To je v bistvu obvod evropske zakonodaje o državni pomoči, ki načeloma ne dovoljuje pomoči države gospodarskim družbam (razen na podrobno določenih področjih, kar se s tem zakonom utemeljuje). Zakon predvideva, da bi v petih letih, do leta 2029 v Šoštanju rešili problem ogrevanja prebivalcev s samostojno enoto, do takrat bi deloval TEŠ prednostno za dobavo toplote, kot stranski produkt pa bi proizvajal električno energijo. Skupno naj bi za to namenili za 833 mio sredstev do leta 2029, vir pa naj bi bili zadržani dobički državnih energetskih družb, s katerimi upravlja SDH.

Podatki o proizvodnji električne energije in potrebni državni pomoči so podani v dveh tabelah:

Tabela 1: Proizvodnja EE (premog in plin)

Tabela 2: višina državnega nadomestila po letih

Leta 2029 naj bi TEŠ dokončno prenehal  s proizvodnjo električne energije iz premoga, 4 leta pred predvideno zaustavitvijo. Tako bo moralo slovensko elektro gospodarstvo nadomestiti 3 TWh električne energije, kolikor jo je TEŠ proizvajal pred energetsko krizo. To je za slovensko elektro energetsko bilanco velik izpad, še posebej, ker je proizvodnja TEŠ prilagodljiva porabi in lahko deluje na polno pozimi, ko so potrebe največje. Hitro povečevanje kapacitet proizvodnje električne energije iz OVE, predvsem iz sonca, kakor načrtuje NEPN, k zimski proizvodnji elektrike ne bo kaj dosti pripomoglo, uvozna odvisnost oskrbe Slovenije z električno energijo pozimi bo porasla preko sprejemljivih 20%. Potrebno bo do leta 2029 zgraditi nove plinske elektrarne podobnih moči, kot jih ima sedaj TEŠ6, to je 500 MW, kot je predvideno v NEPN, kar bo v 5 letih težko izvesti.

Po zaustavitvi TEŠ leta 2029 lahko pričakujemo velike težave pri zimski oskrbi Slovenije z električno energijo. Zanašanje na uvoz pozimi po nizkih cenah okoli 80 eur/MWh je varljivo, saj takih cen na našem področju zaradi uvozne odvisnosti in podobne strukture virov (veliko SE) pri naših sosedih ni za pričakovati. To potrjujejo dvigi cen na terminski borzi HUDEX v zadnjem času na nivo preko 100 eur/MWh in divje nihanje cen na kratkoročnih borzah za dan vnaprej. Če bodo cene za zimske dobave zrasle preko 150 eur/MWh, kot se je dogajalo ta teden v Nemčiji, ko je cena poskočila celo do 820 eur/MWh, bo do izgradnje plinskih elektrarn smiselno, da TEŠ6 še naprej deluje kot obrat za zagotavljanje sistemske rezerve, predvsem pozimi. Odprto vprašanje ostaja, ali je stroške takega poslovanja smiselno prevaliti na državo oziroma na ostale energetske družbe, kot predlaga zakon, ali to opredeliti kot strošek sistemskih rezerv celotnega elektro energetskega sistema, ki se krijejo iz omrežnine, kar nakazuje reforma tarifnega sistema, in jih prevaliti na končne potrošnike. Vsekakor se bodo povišani stroški zimskih dobav električne energije slej ko prej prevalili na potrošnike.

V vsakem primeru lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo pestro dogajanje na področju oskrbe z električno energijo v Sloveniji, z višjimi cenami, predvsem pozimi, in možnimi izpadi dobav v kritičnih obdobjih, ko vetra in sonca ne bo dovolj.

Vsemu temu bi se lahko izognili, če bi že imeli JEK2, ki bi zagotavljal zadostno količino električne energije tudi pozimi brez TEŠ, zato bo potrebno čim bolj pospešiti priprave za njegovo izgradnjo.