Nemško gospodarstvo je klinično mrtvo. Kot kaže spodnja slika, je nemško gospodarstvo v zadnjih 4 letih (Q4 2019 – Q3 2024) zraslo za mišjo dlako =.2 %). Povprečje (itak skleroznega) evro območja je bilo 4.6 %, še bolj sklerozne Francije pa 4.1 %.

Toda še bolj kot ta kumulativna rast BDP je v nemškem primeru pomembna dinamika te rasti. Če na podlagi zgornje izhodiščne točke (Q4 2019) narišemo dinamiko rasti do tretjega četrtletja letos, je vidno, kako povsem mrtvo je nemško gospodarstvo. Nemško gospodarstvo se je komajda za malenkost potegnilo iz luknje v času epidemije, vendar le do polovice 2022, nato pa je udarila vojna v Ukrajini z energetsko krizo in monetarno politiko ECB, kar je povsem ubilo nemško rast. Ostale evrske in EU države vsaj nekoliko rastejo (pri čemer je Slovenija bila do lani pravi tiger), medtem ko je nemška krivulja popolnoma mrtva.

No, in v času tega povsem mrtvega nemškega konja, se je nemški finančni minister Lindner (sicer originalno profesor na srednji šoli) odločil, da mora Nemčija nujno začeti varčevati (zmanjšati javne izdatke), da bi zmanjšala svoj javni dolg. Prejšnji teden je celo objavil en “papir” (memorandum) glede tega. Lindner kot srednješolski učitelj seveda nima pojma o ekonomiji, njegova edina kvalifikacija je, da je predsednik ene izmed koalicijskih strank (no, podobne kvalifikacije imajo tudi predsednik vlade Scholz, podpredsednik Habeck in zunanja ministrica Baerbock), zato se mu zdi, da mu ni treba vedeti, da javno varčevanje VEDNO zniža gospodarsko rast. Glejte spodnjo sliko iz analize IMF. In najbolj rast zniža zmanjšanje javne porabe in javnih investicij.

In eden izmed glavnih vzrokov za katastrofalno nizko nemško gospodarsko “rast” so prav katastrofalno nizke javne investicije v Nemčiji. Nemčija je prav na repu držav EU po javnih investicijah (kot lahko vidite, je Slovenija pri vrhu, kar je poganjalo slovensko rast v zadnjih treh letih), …

…ki jim sledijo tudi padajoče zasebne investicije po začetku vojne v Ukrajini leta 2022.

Torej, finančni minister Lindner se je odločil, da bo nemškega mrtvega konja še dodatno zbrcal in poslal nemško gospodarstvo iz stagnacije v recesijo.