Monthly Archives: oktober 2024
Ameriško sponzorirana vojna na Bližnjem vzhodu
Bidnov mandat bo šel v zgodovino po njegovi katastrofalno konfliktni zunanji politiki: sprovociranje vojne v Ukrajini, provociranje vojne okrog Tajvana, spoznoriranje izraelskega masakra in genocida nad Palestinci v Gazi, sponzoriranje vojne s Hezbolahom v Libanonu in provociranje vojne z Iranom. Je bil kateri ameriški predsednik bolj konflikten?
Israel is now tempted to risk an all out war with Iran. There is little chance that such a war would achieve anything but an all out war in the Middle East, a rapid increase in oil prices and a severe hit on the Democratic chances in the ongoing election campaign.
Iran, who’s ballistic missiles had no problems in passing Israels air defenses, has threatened an all out attack on Israel’s infrastructure – electricity and gas installations as well as harbors – should Israel attempt to take revenge against Iran.
U.S. media still spreading the myth that the Biden administration is trying to hold back Israel.
The Washington Post for example headlines:
Biden works to limit conflict as Mideast edges closer to all-out war
However the piece admits that some views disagree strongly with its headline:
American officials say they are encouraging Israel to respond in a measured way, but U.S. allies in Europe are concerned that Washington is not putting sufficient pressure on the government of Prime Minister Benjamin Netanyahu. “Our understanding is the Americans are not holding them back,” said the official, who spoke on the condition of anonymity to discuss a sensitive military matter.Further down it comes to the heart of the issue:
Biden has been unwilling to use the most significant source of U.S. leverage — conditioning or suspending military aid to Israel — to try to change the dynamics of the war, as Israel has repeatedly rebuffed U.S. advice and counsel. Nadaljujte z branjem
Kdo potrebuje vojno na Bližnjem vzhodu?
Marko Golob
Pred nekaj urami je udarila bomba (tokrat samo figurativna) v obliki intervjuja na CNN razvpite novinarke Christiane Amanpour z libanonskim ministrom za zunanje zadeve Abdalallah Bou Habibib-om en dan pred iranskim napadom na Izrael.
»Bomba« je bila izjava libanonskega zunanjega ministra, da se je Hezbollah pod vodstvom generalnega sekretarja Nasrallaha z Izraelom in s soglasjem ne samo izraelskega predsednika Bibija Netanyahuja, temveč tudi ob vednosti Združenih držav Amerike in Evrope dogovoril za premirje.
Samo nekaj dni za tem je Izrael nanj odvrgel za 80 ton bomb. Zakaj? Zakaj je bil pred dvema mesecema v Teheranu ubit glavni pogajalec in sekretar Hamasa Haniyeh, ki je veljal za voditelja Hamasa, ki si je najbolj prizadeval za mir? Zakaj je bil atentat izvršen ravno v Iranu na dan ustoličenja nove vlade (ki si je javno prizadevala za pomiritev z zahodom), kjer je bil Haniyeh, kot diplomat in mednarodno priznani predstavnik svojega ljudstva uradni gost? Zakaj javno ponižanje Irana?
Komu je nadaljevanje klanja Gaze, invazija v Libanonu in vojna z Iranom v interesu?
Izumrli bomo
Dobra numerična analiza v spodnjem tvitu.
Izumrli bomo. Mi zahodnjaki. Kot dinozavri. Vendar brez padca kometa ali jedrske vojne. Sami se bomo uničili. Ker se nočemo več razmnoževati.
Kako so ZDA izgubile vojno s Kitajsko pri solarnih panelih
David Fickling je v ponedeljek v Bloombergu objavil izvrstno analizo, kako so ameriška podjetja, ki so bila začetniki in imajo za seboj šest desetletij razvoja na področju solarnih panelov, v zadnjih petnajstih letih izgubile vojno s kitajskimi na področju proizvodnje solarnih panelov. Vendar zgodba ni takšna, kot nam jo poskušajo prodati ameriške administracije – da je kitajska vlada s subvencijami na nedovoljen način pomagala kitajskim podjetjem. Tako ameriška kot kitajska vlada sta subvencionirali razvoj solarne industrije. Zgodba je bolj enostavna – proizvodnja solarnih panelov je izjemno nedonosna in potrebuje velik obseg proizvodnje, da pokrije stroške. In samo kitajski trg je bil dovolj velik, da je omogočil tovrstne ekonomije obsega. Hkrati pa omogočil znižanje stroškov in cen panelov na sedanjo raven, s katero ne more konkurirati nihče, ki ni vložil v obseg proizvodnje podobne velikosti.
In seveda,uvedba carin na kitajske panele ne more rešiti problema nekonkurenčnosti ameriške solarne industrije. Le podražila bo panele in upočasnila instalacijo solarnih kapacitet. Ergo, carine bodo zgolj upočasnile boj proti podnebnim spremembam. Če so sončni paneli seveda sploh pravi način boja proti podnebnim spremembam, kot zatrjujejo njihovi ideološki podporniki. Toda če so, bodo carine samo upočasnile celoten proces.
Za tiste, ki se vam ne ljubi brati, je spodaj kratek video s ključnimi ugotovitvami. Ostali pa nadaljujte za tem z branjem kratkega povzetka, še bolje pa z originalnim člankom.
Vojna med Izraelom in Iranom in zahodna propaganda
Profesor Marandi je dobro pošolal britanskega novinarja glede morebitne vojne med Izraelom in Iranom.
Ne glede na zahodno proizraelsko propagando (“Izrael bo uničil iranske vojaške kapacitete, rafinerije, kritično infrastrukturo in Izrael bo zmagal”), je izid te vojne zelo negotov. Obe državi imata jedrske konice (Iran jih uradno nima, Izrael pa tega tudi uradno ne priznava), vendar ima Iran hipersonične rakete, ki jih izraelski Iron Dome, kot se je izkazalo včeraj, ne more prestreči. ZDA (in s tem Izreal) še nimajo hipersoničnih raket (LRHW je šele v testni fazi). Na drugi strani naj bi Iran, kakor je bilo mogoče zaslediti v medijih, v preteklih dveh mesecih od Rusije dobil nekaj globalno najboljših protizračnih sistemov obrambe S-400 (morda celo S-500), ki lahko prestrežejo hipersonične rakete (hitrost raket v sistemu S-400 je v razponu med 3.5 in 5.9 macha, kar je seveda hitrejše od vseh balističnih raket, ki jih premore ameriška vojska – in s tem Izrael. Torej, če bosta v nekem trenutku Izrael ali Iran presodila, da je ogrožena njuna eksistenca in bosta aktivirala rakete z jedrskimi konicami, je večja verjetnost, da bodo te explodirale na ali nad izraelskim teritorijem. Lahko pa seveda Izrael preseneti s kakšno diverzijo.
Če je še ostalo kaj razuma med neokoni, ki namesto Bidna vodijo ameriško administracijo, bi bil zdaj skrajni čas, da zaustavijo konje in umirijo Netayahuja. Jedrska vojna Izraelu ne bo pomagala glede eksistence judovske države, če je to glavni cilj ameriškega preferiranja Izraela. Tudi če bi Izrael zmagal v tej vojni, je njegova eksistenca ogrožena, ker bo moral pobiti vedno več ljudi. Izraelska eksistenca je možna, kot pravi Nassim Taleb, zgolj v miru s sosedi, kar pa pomeni priznanje Palestinske države.
Pravica do samoobrambe je rezervirana izključno za Izrael in države, katerim to pravico prizna ameriška administracija
Ameriška weaponizacija človekovih pravic
John Mearsheimer v brilijantni knjigi “The Great Delusion” (2019) trdi, da je v mednarodnih odnosih enopolarni sistem liberalne demokracije inherentno bolj nestabilen od multipolarnega sistema ravnotežja moči. Liberalni hegemon se bo namreč nenehno vpletal v druge države z namenom, da jim vsiljuje svoje liberalne vrednote, na čelu s človekovimi pravicami in demokracijo, kot univerzalne vrednote. In to bo počel z vsemi sredstvi, v končni instanci z orožjem, posledica česa so vedno novi inscenirani konflikti in vsiljene vojne namesto mirnega sožitja.
No, točno to počnejo ZDA po vsem svetu, pri čemer pa zlorabljajo institut človekovih pravic kot sredstvo za dosego svojih pravih ciljev (geopolitični vpliv, nadzor nad ključnimi resursi itd.). Glede Kitajske ZDA weaponizirajo institut človekovih pravic na primeru pokrajine Xinjiang, kjer kitajskemu vodstvu očitajo kršenje človekovih pravic ujgurske manjšine oziroma celo, da kitajska podjetja uporabljajo Ujgurje kot suženjsko delovno silo. V ta namen so ZDA uvedle trgovinske sankcije proti Kitajski, kjer je prepovedan uvoz izdelkov, ki je bil popolnoma ali deloma proizveden v pokrajine Xinjiang. Problem pri tem je, prvič, da se ZDA sploh niso potrudile dokazati kršenja človekovih pravic in prisilnega dela ujgurskega prebivalca. In drugič, da s tem, ko prepovedujejo uvoz izdelkov iz pokrajine Xinjiang, dejansko škodijo ujgurski manjšini, ki naj bi jo ščitile s svojimi sankcijami. Ta prepoved uvoza namreč vpliva na zmanjšane razvojne možnosti in povečano brezposelnost v pokrajini Xinjiang. Toda ujgurska manjšina tukaj za ZDA služi zgolj kot orožje proti Kitajski zaradi ameriške geopolitične agende, Ujgurji pa plačujejo ceno za to.
Spodaj je dober komentar Arnauda Bertranda na to temo.
Kdaj poletijo granitne kocke? Ko državljanom zmanjka razumevanja za hecanje države iz njihove inteligence
Še ena izjemen podkast Marka Radmilovića na Valu 202. Tokrat na temo inteligenčnih testov, ki sta si jih na račun državljanov privoščila državna Agencija za energijo in ELES z novim obračunom omrežnine. Radmilović te inteligenčne teste genialno konča z ne več retoričnim vprašanjem:
Čeprav je na prvi pogled ni, ali lahko kljub temu najdete povezavo med semaforji Franca Kanglerja in omrežnino Roberta Goloba? Namig: Prve kocke vzletijo, ko pristanejo zadnje položnice.
Za poslušanje kliknite tukaj.
DAMIJAN blog 