Paradoks električne energije sončnih panelov: Več je je, manj je vredna, dokler ne postane ničvredna

Problem elektrike iz sončnih panelov je, da je zgolj občasna. Za razliko od elektrike iz stanovitnih virov, kot so jedrska, termo ali tudi hidro elektrarn, elektrika iz solarjev nima konstantne cene. Niha v skladu s sončnim in sezonskim ciklom. Ena sekunda električne energije sredi sončnega poletnega dneva ni enako vredna kot sekunda električne energije pozimi, zjutraj ali pozno popoldne. Več je sonca, manj je vredna elektrika iz sončnih panelov. Ko je sonca največ (sredi poletnega dneva), je tržna cena elektrike iz sončnih panelov blizu ničle ali celo negativna.

In več kot je sončnih elektrarn priključenih na omrežje, večji je problem. Kajti sredi sončnega poletnega dneva proizvajajo elektriko, ki je nihče ne potrebuje in je ni mogoče shraniti (zato je malo ali nič vredna), pozno popoldne, ko sonce izgublja moč, pa je potrebno vklapljati nadomestne kapacitete (plinske elektrarne) ali uporabljati drage baterije. Poglejte spodnji zelo nazoren graf. Vsak megawat inštaliranih sončnih panelov mora imeti pokritje v megawatu inštaliranih nadomestnih kapacitet ali baterij. Problem se nato samo še poveča izven pomladno-poletne sezone, ko je sončnih dnevov malo, so krajši in ko sonce daje zelo malo moči, takrat inštalirane kapacitete baterij nič ne pomagajo in je treba večino časa poganjati nadomestne kapacitete (večinoma plinske elektrarne).Sončne elektrarne delujejo pač samo 12.5 % časa, jedrske pa denimo 92 % časa v letu (podobno tudi termo elektrarne).

Solar price

Če investira država v sončne panele, mora v enaki meri investirati tudi v nadomestne plinske elektrarne in baterije (ob ogromnih investicijah v nadgradnjo omrežja), kar podvoji kapaciteto potrebnih energetskih zmogljivosti in seveda vrednost potrebnih investicij močno poveča. Bistveno bolj, kot če bi namesto sončnih panelov imeli samo plinske elektrarne (kar je umazano) ali kombinacijo brezogljičnih hidro in jedrskih elektrarn.

Zato, ko nekdo govori o nizki LCOE ceni elektrike iz sončnih panelov in da so se cene panelov v zadnjem desetletju znižale za 90 %, veste, da je bodisi popolni šarlatan ali pa popolni manipulant, ki bi vas rad nategnil.

En odgovor

  1. Vpliv SE na ceno elektrike lahko ocenimo tudi iz drugega zornega kota. Ravno sončne elektrarne omogočajo poceni ali celo brezplačno energijo v času visoke osončenosti Slovenije in okoliških regij, kar močno znižuje povprečno ceno elektrike za vse porabnike. Če bi imeli le pasovne vire, bi bila cena precej višja.

    Kdor lahko porabo prilagaja, lahko zato močno zmanjša strošek energije. Sploh, če je v večjem delu samooskrben.

    Ne razumem, zakaj bi razpršeni viri in ogromno število zalogovnikov (EVji z V2X, namenske baterije za prilagajanje porabi) povečevali potrebo po nadgradnjah omrežja, saj se lokalna proizvodnja v veliki meri tudi lokalno porabi, zato se zmanjša potreba po energiji iz prenosnih omrežij. Navsezadnje se prav zaradi rasti samooskrbnih sončnih elektrarn vztrajno zmanjšuje odjem iz omrežja na letnem nivoju.

    Centralni viri: NEK, TEŠ… nasprotno vedno zahtevajo prenos ogromnih količin energije do vseh porabnikov.

    Seveda, uvajanje pametnih omrežij in terminalnih inštalacij lahko tudi definiramo kot nadgradnjo omrežja, vendar se mi zdi mnogo bolj smiselno kot zgolj vlečenje novih debelejših kablov.

    Samooskrbne sončne elektrarne družinam in podjetjem omogočajo izbiro in vsaj delno neodvisnost od hudo motenega trga električne energije. To gre v nos dosedanjim vsemogočnim dobaviteljem energije in upravljalcem omrežij Zato so oni in njihova trobila vedno glasnejši v kritiziranju nestanovitnih OVE.

    Všeč mi je

  2. Seveda vse napisano drži v primeru, da ni v ozadju nikakršne strategije. Ob primerni strategiji pa imamo ob zdajšnjih cenah baterij, primernem režimu dinamičnih cen energije za končne odjemalce in v kombinaciji s hidroelektrarnami še kar nekaj rezerve v povsem ekonomsko upravičeni širitvi kapacitet sončnih in veteranih elektrarn, ki bi lahko v celoti pokrila potrebe po energiji za dobro polovico ali slabi dve tretjini leta.

    Tehnologije, ki bodo omogočile premostitev čez najzahtevnejšo zimsko sezono, pa so na obzorju in bodo na voljo toliko prej, kolikor prej jih bo trg potreboval.

    Smer v brezogljično energijo je gotovo prava, seveda podprta z ustrezno strategijo, gotovo pa ni dobro prehitevati in še posebno ne zaradi interesov lobijev, ki se s tem okoriščajo.

    Všeč mi je

  3. Celovit ‘pogled’ na sisteme / tehnologije ‘proizvodnje’ el. energije zahteva strokovno, razumno in celovito analizo. Nekulturno je da strokovnjak uporablja besede šarlatan, manipulant, nateg_n.

    Najmanj dva vidika dr. Damijan v zapisu ignorira:

    Viške bi se moralo uporabiti za pretočne zmogljivosti. Prihaja pa realna tehnologija proizvodnje vodika iz viškov PV, vetra, ..

    Enostranskosti smo bili priča pri TEŠ6, 2TDK, eCestninjenju, ..

    Všeč mi je