Strinjamo se, TEŠ6 projekt je bil nepotreben (bistveno bolj smiselno bi bilo nadgraditi in podaljšati življenjsko dobo blokoma 4 in 5) in pri tem projektu je prišlo do korupcije. Toda TEŠ6 nas je stal (po vrnitvi dela koruptivnega denarja) okrog 1.3 milijarde evrov, zagotavlja nam pa leto za letom okrog 1 četrtino vse domače proizvodnje elektrike. V sončne elektrarne pa smo skupaj s subvencijami vrgli okrog 1.7 milijarde evrov, proizvedejo pa (laniI) le 6 % vse vse domače proizvodnje elektrike.
Zakaj se nihče ne vpraša o smotrnosti te zgrešene ekonomske politike (katere stroški šele prihajajo z zelo dragimi nadgradnjami distribucijskih omrežij)? Zakaj nihče ne zahteva referenduma o tem zgrešenem projektu? Zakaj se nihče ne vpraša, kako koruptiven je ta projekt?
Zakaj ne? Ker gre za demokratizirano korupcijo. Vlada je z denarjem vseh nas, ki imamo priključek električne energije, podkupila nekaj velikih investitorjev (z zajamčenim odkupom elektrike po zajamčenih visokih cenah) in več kot 30 tisoč malih, gospodinjskih investitorjev (s subvencijami prek letnega net meteringa in subvencijami za vgradnjo sončne elektrarne). Tudi jaz sem postavil sončno elektrarno zaradi te subvencije. Toda je ta korupcija, ki jo plačuje preostalih 830 tisoč gospodinjstev prek prispevkov za OVE in prek višje cene elektrike iz TEŠ6 zaradi emisijskih kuponov, kaj manjša od korupcije pri TEŠ6?
Je korupcija kaj manjša, če je demokratizirana? Je korupcija kaj manjša, če je njenih koristi deležno nekaj deset tisoč ljudi, ne pa samo nekaj deset mandeljcev?
DAMIJAN blog 
Da država, ki je gorata vodnata in z neizkoriščenim hidro potencialom, da lastne industrije za proizvodnjo hidrocentral (Litostroj – turbine, Eltra – transformatorji, kovinska industrija – zapornice, gradbena industrija z desetletnimi izkušnjami gradnje takih objektov) vlaga v fotovoltaiko je AKT VELEIZDAJE DRŽAVE.
Še drug aspekt, ki ga le malo ljudi razume. Gradnja hidrocentral na srednji Savi z visokim deležem lastne proizvodnje bi imela sorazmerno velik vpliv preko narodnogospodarskega multiplikatorja na rast GDP. Če se prav spomnim iz mojega časa v AUKN, bi gradnja 2 hidrocentral na srednji Savi dvignila slovenski GDP za nekaj manj kot % na leto. Ob ustrezni dinamiki seveda. In ob upoštevanju, da bi se ob tem uredile prometnice (cesta, železnic) skozi savsko dolio. Pri fotovoltaiki je vse kar dodamo “šraufciger” montaža. Vsa oprema je kupljena bolj ali manj na Kitajskem. Kakšen je tu narodnogospodarski multiplikator upoštevajoč subvencije. NEGATIVEN!
V starih nedemokratičnih časih, ko je veljal nek red in ki se jih mi iz “šesdeset i neke” še spomnimo, bi odgovorne postavili pred zid (malo pretiravam; kakšno desetletje prej mogoče ; bi jih pa verjetno postavili na hladno)
Jože, modernizacija blokov 4 in 5? Posodobi izračune na sedanje cene CO2 kuponov. Ta “posodobitev”, ki ne bi dvignila izkoristka (TEŠ6 ima zaradi moderne tehnologije superkritične pare za 1/3 večji izkoristek in s tem za 1/3 relativno manjši izpust CO2. Kuponi CO2 so trenutno daleč največji strošek TEŠ-a. Kamor gredo ti prilivi iz CO2 kuponov? V državni proračun. Kakšen je potem izplen na nivoju države?
Neprimerno boljši kot pri obnovljivih virih energije.
Všeč mi jeVšeč mi je