Nič več življenj za laži

This was us, this was me. On my profile landing page is a small video of myself in Iraq. I was one of the few soldiers who managed to sneak a camera into the combat zones. I have over 20 hours of footage the world has never seen, I will never show it.

Maybe when I die I will release it. However this footage below is an example of what our time in Iraq was. We as Americans and Coalition forces invaded a land and people under false pretense of WMDs that were never found and dangers to America that did not exist.

There is a famous quote that states, “History is written by the victors.” This is what the west has tried to deliver to the world. The truth is America and Coalition forces were the bad guys, we were not the good guys. What did we accomplish in our over 20 year invasion of Iraq and Afghanistan?

We killed over one million people and secured power for Israel along with losing over seven thousand American lives and leaving countless Americans permanently disabled.

I will not hold back the truth because now our American government seeks the same thing. They seek to send Americans into war for Israel and regional power but the soldiers will be told it is to defend America.

Ask any Iraq/Afghanistan veteran why we were there, ask them. Any veteran of these wars that are honest and worth their salt will tell you just as I do, we fought for nothing. There was no threat to America and the people were better off before we invaded.

Any veteran of Iraq and Afghanistan that says these invasions were justified is lying, I will absolutely stand by that and any bastard who was there who says otherwise I will call a liar to their face.

So here we are again, heros heading to the Middle East to fight and die for Israel. Yes, Israel, nothing less, nothing more, just Israel 🇮🇱. 

People call me un-American for being this way, but do you know my response? I spit on you, for supporting this, I spit in your face. I say YOU are un-American for sending OUR boys to die for politicians and Israel. YOU give OUR lives not for America but for Israel and you dare call ME un-American? My words, my actions do not require American lives, YOURS DO you bastards!

Where is HAMAS in America? Where is Hezbollah in America? Where? Exactly, they do not exist here.

No more lives for lies.

Speak it with me,

NO MORE LIVES FOR LIES!

Vir: Noctis Draven, via X

Nemška odločitev za premog namesto za jedrsko bo šla v zgodovino kot okoljsko, geopolitično in gospodarsko najbolj neumna politika

Resnično, kako ideološko zahojen ter energetsko in ekonomsko zabit moraš biti, da zapreš najcenejši in ogljično najbolj nevtralen vir energije ter se odločiš za drago in ogljično najbolj umazano energijo iz premoga in plina? Ter nato v tem vztrajaš in se z vsakim dnem še bolj pogrezaš v ekološko greznico z načrtovanjem gradnje novih plinskih elektrarn.Stranski učinek te stupidnosti je uničenje domače industrije in energetska revščina domačega prebivalstva.

Take ravni stupidnosti v sodobni zgodovini težko najdeš. Blizu ji pridejo le politika fiskalnega varčevanja v času krize in sankcioniranje Rusije v času ukrajinske vojne. Obe stupidnosti sta, tako kot nemška energetska politika, povzročeni predvsem z neizmerno dozo ideologije.

Porazdelitev koristi od globalizacije: Kapitalistična Indija versus socialistična Kitajska

Te tri slike spodaj so odličen način prikaza razlik med razvojem Kitajske in Indije v času intenzivne globalizacije v zadnjih treh desetletjih. Kapitalski donosi za finančne vlagatelje so se med 1993 in 2024 v Indiji povečali za 13-krat, v Kitajski so ostali izpod ravni iz leta 1993. Obe državi sta bili leta 1993 poravnani glede razvitosti (BDP per capita) na nekaj velč kot 1,900 dolarjev na prebivalca. Toda do leta 2022 je Indija BDP per capita povečala za 3.5-krat (na 7,100 $), Kitajska pa za 9.3-krat.

Drugače rečeno, v kapitalistični Indiji so z globalizacijo zaslužili predvsem finančni vlagatelji (premožni sloj), v “socialistični” Kitajski pa vsi prebivalci (relativno še najmanj pa finančni vlagatelji, ki so v povprečju celo izgubili).

In seveda vprašanje: kje bi raje živeli kot navaden smrtnik – v infrastrukturno razsuti in izrazito neenaki, vendar demokratični Indiji ali v infrastrukturno izjemno razviti kitajski družbi enakih (in velikih) možnosti, vendar brez demokracije in svobode govora?

Draghi je napisal načrt za reševanje Nemčije, pri tem pa trčil na nemško nerazsodnost

Če je Mario Draghi v svojem prvem mandatu na čelu ECB s programom odkupovanja državnih obveznic dejansko reševal Italijo (da bi s tem rešil evro območje pred razpadom), pa je program za povečanje konkurenčnosti evropskega godpodarstva v Draghijevem poročilu (2024) dejansko načrt za reševanje Nemčije. Nemčija kot največja industrijska sila v Evropi (27 % delež v Evropi, delež Francije in Italije skupaj je 26 %) bi s skupnimi EU sredstvi financiranja (evro obveznice) največ pridobila. Pridobila bi s skupno financiranimi investicijami v raziskave in razvoj, tehnološkimi subvencijami, v podhranjeno nemško prometno in socialno infrastrukturo ter s skupnimi vojaškimi nakupi (kjer sta nemška in francoska vojaška industrija prevladujoči v Evropi).Spodaj je dobra nit na to temo.

Torej zakaj so Nemci tako na nož sprejeli Draghijevo poročilo, če pa bi prav Nemčija z njim najbolj pridobila? Nemce je zbodlo “skupno financiranje” (skupnem dolgu v obliki evro obveznic). To je za Nemce, kot da bi biku pred oči pomolili veliko rdeče platno. Ob omembi tega je povsem uplahnil interes za Draghijevo poročilo. Ob “skupnem dolgu” Nemci izgubijo razsodnost. Prvič, ker imajo patološko averzijo do dolga nasploh (nemško dolg (Schuld, Schulden) pomeni krivda), zato so sebe in ostale članice v evro območju omejili z neživljenjskimi in kontraproduktivnimi dolžniškimi zavorami oz. fiskalnimi pravili). In drugič, ker “skupni dolg” interpretirajo na način, da bi kot največje gospodarstvo Nemčija morala prispevati največ. Seveda bi, vendar bi bila hkrati tudi največja dobitnica teh sredstev. Neposredno in posredno. Ne pozabite, da je Nemčija takoj za Kitajsko največji globalni “hub” (center) gospodarske dejavnosti – največ globalnih dobaviteljskih verig se konča na Kitajskem, toda največ se jih začne v Nemčiji in ZDA.

Toda kdo lahko nerazsodno osebo prepriča z racionalnimi predlogi?

Nadaljujte z branjem

ZDA so se uspešno znebile vsaj enega tekmeca. Evrope

ZDA so se s projektom “spraviti Nato v Ukrajino” nadejale izčrpati dva tekmeca – Rusijo in Evropo. Nakar bi se lotili Kitajske. Glede Rusije jim projekt ni uspel. Celo okrepila se je. In se še tesno strateško povezala s Kitajsko. Še več, obe sta proti njej organizirali nov globalni politični moment, ki se manifestira prek BRICS+ in glasovanj v Združenih narodih.

Toda glede Evrope je ZDA popolnoma uspelo. Zvlekle so jo v vojno. EU se je odcepila od ruskega plina in kupuje do 5-krat dražji ameriški plina. EU se je s sankcijami odrezala od 140-milijonskega ruskega trga. In EU je šla po poti ZDA v trgovinsko konfrontacijo s Kitajsko. EU se pospešeno deindustrializira, njena podjetja se bodo izslelila, kar bo ostalo se bo razprodalo za drobiž. Ena Tesla ima višjo tržno kapitalizacijo kot vsa 100+ let stara nemška avtomobilska podjetja skupaj.

Lahko si mislite karkoli hočete o njem, toda ta gospod v spodnjem zapisu ima prav:

We are decent people. We signed long-term contracts with Europe. We always honour our obligations, unlike Europe or the United States.

We worked for decades during the Soviet era, starting in the 1970s, to develop mutually beneficial cooperation in the sphere of gas supply.

It was thanks to affordable Russian gas that energy sectors in Europe, and primarily Germany, as well as their economies as a whole did so well.

Chancellor Olaf Scholz said in an interview that it was Russia who cut off gas exports to Europe.

Why should an adult person lie? Everyone knows what happened.

Back when Angela Merkel was chancellor, the United States set Germany against launching the Nord Stream 1 and 2 pipelines and for using more expensive – much more expensive – American LNG.

Today, Europe covers its basic energy requirements with liquefied natural gas, including American LNG.

But if anyone would like to buy our gas, we don’t go back on our agreements.

We are neighbours. There are pipelines.

Although three legs of the Nord Stream pipelines have been blown up, there are other pipeline routes, including via Ukraine and Türkiye, across the Back Sea.

If cooperation is mutually beneficial, why shoot yourself in the foot? Let beautiful Europe shoot itself in the foot.

A year ago, I read a statement by French Economics Minister Bruno Le Maire, who said that industries in Europe, including France, paid four times more for electricity than in the United States.

This is exactly what the United States wanted.

They always try to get rid of rivals.

When they saw Russia as a rival, they created an anti-Russia, a Russophobic and Nazi regime in Ukraine and set it against our country.

The EU was a rival for the US too. It is not a rival anymore and never will be, if I correctly interpret development trends in Europe.

Europe is being deindustrialised.

When one of Germany’s best assets – the automobile industry – starts moving production to other countries and Volkswagen shuts down plants and lays off thousands of personnel, it is suggestive.

European bureaucracy is obediently following the course set by the United States.

But more and more EU countries are coming to see that this is not in their interests, but in the interests of their overseas partner.

Vir: Sergej Lavrov, via X

Genialni masterplan Zelenskega za premirje v Ukrajini

Zelenski je napovedal, da je pripravil mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi ga ta teden skomuniciral z ameriškim predsednikom Bidnom, kasneje pa tudi z obema predsedniškima kandidatoma – Harrisovo in Trumpom. Njegov načrt bi moral dobiti hitro soglasje od partnerjev, med oktobrom in decembrom, potem naj bi po njegovem mnenju tudi lahko deloval.

In kakšen je ta načrt? No, gre za prebrisan, skorajda genialni načrt v dveh fazah. Po pisanju MoA naj bi v prvi fazi Zelenski ameriškemu vodstvu predstavil naslednji načrt:

  • to allow unrestricted long range missile strikes into Russia
  • to invite Ukraine in the borders of 1991 to join NATO at a nearby date
  • to immediately negotiate and accept Ukraine’s membership in the the European Union
  • to permanently supply advanced heavy weapons to Ukraine
  • to provide additional hundreds of billions of dollars for ‘reconstruction’ without any restrictions attached to it

Ukrajinski pravijo, da naj bi bil ta načrt namerno narejen kot spisek tako vehementnih zahtev, da jih ameriško vodstvo ali EU niti pod razno ne bi mogli sprejeti. In zdaj nastopi druga faza: ta zavrnitev naj bi Zelenskemu omogočila opravičilo, češ, ker nas zahodni partnerji ne podpirajo, smo prisiljeni v pogajanja z Rusijo. In na teh pogajanjih naj bi Zelenski pričakoval, da bo dobil podobne zahteve od Rusije kot v mirovnem sporazumu iz Istanbula (takrat naj bi po pričevanju Arestoviča, nekdanjega tesnega sodelavca Zelenskega, dobesedno odpirali šampanjce, tako ugoden naj bi bil sporazum za Ukrajino. Potem pa je priletel Boris Johnson in Ukrajincem pokvaril zabavo, posledica česar je okrog 700 tisoč mrtvih Ukrajincev).

Kaj je problem tega “masterplana”? Bolje, da si sami odgovorite.

Nadaljujte z branjem

Zgodovinarji bodo pojasnjevali, zakaj se je po napakah politikov Evropa spremenila v muzej industrije na prostem

Ker se politiki s tem ne ukvarjajo, se bodo morali zgodovinarji. Ko bodo pojasnjevali, kako se je zibelka industrije vsled zgrešenih prioritet in politik spremenila v ogromen muzej industrije na prostem.

ZDA in Izraelu je z genocidom v Gazi uspelo doseči, da bad guy ni več Rusija, ampak ZDA

No, če je po glasovanju v Združenih narodih uspelo to pogruntati in napisati novinarjem v The Economistu (katerega lastništvo je znano in uredniška politika tudi), ki citira izjavo evropskega diplomata v duhu zgornjega naslova, potem se je najbrž splošni globalni sentiment res precej premaknil v smeri obsodbe dvojnih standardov ZDA, ki aktivno z orožjem podpira izraelski genocid v Gazi.

“THE RUSSIANS are not the bad guys any more. Now it’s the Americans.” Thus, explains a European diplomat at the UN, the war in Gaza is eclipsing the one in Ukraine. These days many countries are wary of criticising Russia’s aggression. Instead their outrage is directed at Israel and, increasingly, at America for arming and protecting the Jewish state. The accusation of Western double standards, gleefully amplified by Russia and China, resonated across the halls of UN headquarters on September 18th as the General Assembly adopted a far-reaching resolution to exert pressure on Israel to end its occupation of Palestinian territories within a year. It passed with an overwhelming 124 votes in favour to 14 against (and 43 abstentions).

The war is hastening the broader realignment of global forces: America, stretched by multiple crises, is losing its old supremacy. Russia has recovered the military initiative and is determined to disrupt the America-built order. China hopes to refashion it to its liking, convinced of its own inexorable rise. And lesser states seek opportunity in the space created by competition among the big powers.

This new world disorder will be on display as leaders gather in New York this week for the UN’s annual summitry. Much about the talkfest is, inevitably, theatre. The Security Council is increasingly paralysed by the rivalry between the big powers. Even so, the diplomatic battles reflect the shifting power balance of the world beyond, and affect it.

Nadaljujte z branjem