Če je elektrika iz sonca in vetra tako poceni, zakaj potem Nemci plačujejo dvakrat dražje elektriko kot mi?

Odločujoči na MOPE in sestavljalci NEPN se navdušujejo nad nemškim modelom energetskega prehoda (Energiewende). V tem duhu so v zadnji verziji NEPN (2024, v5) predvideli, da se bo proizvodnja elektrike iz sončnih panelov iz sedanje 1 TWh (2023) do 2030 povečala na 3.8 TWh, do 2040 na 8.7 TWh in do 2050 na 13.7 TWh!

Vir: NEPN 2024 v5, str. 285-6

Pri tem predvidevajo, da bo elektrika iz sončnih panelov zaradi padajočega trenda cen panelov in inverterjev vedno cenejša. Tako rekoč zastonj bo.

V drugem koraku pa, kot da ne bi šlo za povezano zadevo, predvidevajo, da moramo:

(1) do leta 2030 zaradi integracije razpršenih sončnih elektrarn v omrežje v nadgradnjo distribucijskega omrežja vložiti 4 milijarde evrov (do leta 2050 pa skupaj z investicijami v prenosno omrežje celih 14.9 milijard evrov (=13.6 + 1.9), Vir: Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), 2021),

(2) izgraditi najmanj eno plinsko elektrarno (500 MW = ca 500 mio evrov) do 2035 in še eno do 2050 za nadomeščanje elektrike v času jesensko-zimske sezone in ob deževnih in oblačnih dnevih, ko ni sonca.

Hkrati pa bo treba investirati tudi v baterije za zapolnjevanje dnevnih špic v povpraševanju ter večernih in nočnih potreb po elektriki, in sicer 500 MWh do 2030, 1950 MWh do 2035, 3900 MWh do 2040 in 6300 MWh do 2050. Pri sedanji ceni okrog 1 mio eur/MWh bi to pomenilo 6.3 milijarde evrov investicije do 2050 (ob predpostavki, da se bodo cene baterij postopno zmanjšale na 1/3 sedanje cene in da bi povprčna cena baterij v obdobju 2025-2050 znašala 0.5 mio eur/MWh, bi ta investicija v baterije zahtevala za dobre 3 milijarde evrov.

Tisti, ki bodo vlagali v nove proizvodne enote (plinske elektrarne), baterije in v omrežje (proizvajalci, distributerji in sistemski operater omrežja) bodo seveda ta vlaganja ovrednotili in jih ustrezno zaračunali odjemalcem elektrike. To se bo odrazilo v višjih cenah same energije, v višji omrežnini in v različnih inovativnih dodatkih na ceno, ki se jih bodo še spomnili.

No, ker je Nemčija vzor za slovenske odločevalce glede politike energetskega prehoda, lahko pogledamo, kako se bo ta masovni prehod na elektriko iz sonca odrazil v cenah elektrike pri nas. V spodnji sliki je primerjava nemških in slovenskih cen elektrike za gospodinjstva (z vsemi dajatvami, vendar brez DDV). Kot lahko vidite, je bila cena elektrike za gospodinjstva v Nemčiji že od 2007 2-krat višja kot v Sloveniji. Do 2022 se se je povečala celo na 2.4-kratnik (2023 je anomalija zaradi energetske krize).

Toda zakaj so nemške cene elektrike tako visoke in toliko višje kot pri nas? Razlika je, kot kaže slika spodaj, predvsem v dajatvah – cena energije je bila v Nemčiji tradicionalno za 30-40 eur/MWh višja, toda dajatve so se relativno glede na Slovenijo v zadnjih 15 letih povišale s 40 na 90-100 eur/MWh (v 2022 in 2023 je anomalija, ker je nemška vlada znižala prispevke na ceno elektrike za gospodinjstva, medtem ko je cena energije ponorela). Nemške dajatve na elektriko so višje zaradi subvencij za OVE in zaradi dviga omrežnine zaradi vključevanja večjega deleža OVE v omrežje.

V spodnji sliki jer prikazana neposredna povezava med deležem OVE virov v omrežju (v Nemčiji predvsem vetrne in sončne elektrarne ter elektrarne na biomaso) in ceno elektrike z vključenimi davki. Kot lahko vidite, gre za skoraj linearno povezavo. Večji delež OVE virov v omrežju prinaša večje sistemske stroške za omrežje in s tem zahteva višje dajatve (omrežnina, prispevki za OVE itd.).

Drugače rečeno, nemški energetski prehod prek zapiranja izjemno poceni nizkoogljičnih jedrskih elektrarn in njihovim nadomeščanjem z OVE viri je blazno drag. In z večjim vključevanjem sončnih elektrarn v omrežje tudi nas čaka nemška usoda, saj se bo omrežnina močno povečala, pa še kakšne inovativne nove prispevke oziroma nove načine obračunavanja bomo dobili.

Norveški raziskovalec Jan Emblemsvag je v letos objavljenem znanstvenem članku pokazal, da če bi Nemčija obdržala jedrske elektrarne in zgradila še nove namesto vlaganj v razpršene OVE vire, bi jo stalo zgolj polovico tega, kolikor je dosedaj pokurila za forsiranje OVE virov, hkrati pa bi znižala CO2 izpuste še za 73 % bolj.

No, nemški Energiewende glede izpustov CO2 ni prav uspešen. V zadnjih 15 letih je Nemčija navkljub 387 milijardam evrov v OVE kapacitete in 310 milijardam evrov za subvencije OVE virom (skupaj 696 milijard evrov) uspela CO2 izpuste znižati zgolj za petino. Na drugi strani je proizvodnja elektrike v Franciji zaradi kombinacije hidro in jedrske energije praktično razogljičena (glejte sliko spodaj).

Enako velja za druge države, ki uporabljajo kombinacijo hidro in jedrske energije (Finska, Švedska, Švica…)

Torej, sledenje Nemčiji v njenem zgrešenem (ideološko pogojenem) energetskem prehodu, v katerega nas silijo odločevalci na MOPE, nas bo privedlo do tega, da bomo plačevali dvakrat višjo ceno elektrike kot do sedaj in da bomo pri tem znižali CO2 izpuste le za mišjo dlako.

(Naj vam glede slednjega prišepnem drobno, vendar umazano skrivnost: v NEPN predvidevajo, da je primanjkljaj električne energije, do katerega pride zaradi nestanovitne in ciklične narave OVE virov, mogoče pokriti samo iz dveh virov: s poganjanjem plinskih elektrarn ali z uvozom. In sestavljalci NEPN imajo preferenco, da bi to počeli z uvozom elektrike, ko sonce ne bo sijalo, pri čemer pa ne upoštevajo (češ da metodologija Evropske komisije to dopušča), da bomo v času primanjkljaja elektrike (oblačni in deževni dnevi, noči, jesen in zima) iz tujine uvažali “umazano” elektriko (iz plinskih in premogovnih elektrarn). Drugače rečeno, z uvozom umazane elektrike naj bi se slovenska proizvodnja elektrike razogljičila, sestavljalcem NEPN pa je vseeno, da se bodo zaradi tega izpusti CO2 v drugih evropskih državah, od koder jo bomo uvažali, zaradi tega povečali. Torej, mi bomo problem smeti rešili tako, da jih vržemo čez ograjo sosedu. In to naj bi bilo podnebno legitimno !)

En odgovor

  1. Jože, naj ti prišepnem drobno skrivnost: kapaciteta baterij se meri v MWh in ne v MW (moč).

    Kakorkoli obračamo višino investicije v JEK od začetnih promo stroškov do dokončne ureditve večtisočletnega hranjenja RAO, bi bila cena proizvedene energija nesprejemljivo visoka, vsekakor precej višja od česarkoli drugega.

    Pravkar se lahko prihodnosti JEK2 učimo iz nesramno predragega šolskega predmeta TEŠx, ki nas bo stal nekajkrat več, kot nam je šaleška pristranska stroka in politika zagotavljala nedolgo nazaj, ko smo bili na isti stopnji kot sedaj z JEK2. Upam, da nismo osli, pa čeprav pravijo, da gre celo ta žival samo enkrat na led.

    Verniki v jedrsko energijo naj izvolijo financirati JEK 2 in potem živeti od prodaje energije na trgu, ostale pa naj pustijo, da svojo finančno in energetsko prihodnost gradimo na obnovljivih, razpršenih virih energije.

    Všeč mi je

  2. Glede omrežja. Živim v Pomurju oziroma v Prlekiji. Na podeželju in tudi v kakšnem mestu se najde še omrežje iz prejšnjega stoletja ali še iz časov Jugoslavije.

    Ko se peljem po podeželju vidim še vedno nepopravljene stvari od lanskega neurja.

    Od letošnjega je cel kup podprtih in privezanih lesenih drogov.

    Pogled bližje nam razkrije, da je ogromno drogov preperelih in bi morali biti že davno zamenjani.

    Dolgo nazaj sem omenil v Financah, da električarji hočejo imeti določeno število kilometrov še vedno gole žice, ki bi se nekje nekoč zamenjale s kabli.

    O polaganju v zemljo nočejo slišati, dokler ni nujno potrebno.

    To pa zato, ker je za tako omrežje potrebno določeno število ljudi.

    V kolikor bi preveč modernizirati, dali v zemljo ali žice zamenjali s kabli, bi se zmanjšala potreba po delavcih.

    Te službe v veliko primerih prehajajo iz očeta na sina in tudi so si med seboj dobri prijatelji in gledajo en na drugega in na svojo službo

    So kot nek ceh ali kar država v državi.

    Da ne dolgovezim. Nekje lani sem se pogovarjal z električarjem, ki ga poznam in dela na terenu.

    Sva imela debato o panelih, e-avtomobilih, posodobitvah omrežja in kot se moderno sliši digitalizaciji.

    Ni glih nek hud strokovnjak pa je vseeno povedal, da je že sedaj panelov preveč in potem še e-avtomobili in strmo naraščanje toplotnih črpalk, kar povzroča probleme v omrežju, ki je bilo grajeno marsikje pred desetletji.

    Ko sva prišla do letnic je malo za šalo in malo zares povedal, da bo ne samo on ampak bodo v penziji že njegovi otroci, ko se bo to uresničilo, kar obljubljajo politiki.

    V bistvu sva se strinjala, da bi morali imeti 3X debelejše kable, da bi vsako gospodinjstvo imelo toplotno črpalko, e-avto in še kakšen panel na strehi in seveda še kak JEK 2 ali JEK 3 za izvor energije.

    Kar je pa praktično in fizično neizvedljivo tudi z neomejenimi financami, ker enostavno zmanjka kadra, ki bi to naredil.

    Mogoče v določenih delih večjih mest, drugače pa mogoče kje v naslednjem stoletju.

    Všeč mi je

  3. Če se vse te neumnosti energetske politike dogajajo zaradi CO2, potem me zanima kaj bomo z vodo v zraku, ki je največji toplogredni plin. Pa še dokazov da CO2 pozroča segrevanje in ne obratno, tega ni. Kaj je plan B za leto 2050.

    Všeč mi je