Čez vikend se je na twitterju razvila zanimiva debata ob dejstvu, da naj bi Češka po realni blaginji (BDP na prebivalca po kupni moči; v nadaljevanju BDP per capita PPP) prehitela Slovenijo. Glede na to, da so bile tiste šte ilke zbrane iz različnih virov (problem razlik v metodologijah), je spodaj kratka primerjava nekdanjih socialističnih držav iz Vzhodne in Srednje Evrope po BDP per capita s podatki iz istega vira (Eurostat). Prva slika spodaj kaže primerjavo nekdanjih socialističnih držav po kazalcu realnega BDP per capita (stalne cene iz 2010). Slika kaže, da je bila Slovenija med vsemi nekdanjimi socialističnimi državami vedno najbolj razvita in da je to prednost realno obdržala. Najbližja zasledovalka Češka se je vmes Sloveniji sicer močno približala, vendar je do izbriha Covida. Slovenija je (skupaj s Poljsko) Covidno krizo med vsemi najbolje obvladala. Zasluga gre tedanji Janševi vladi in velikemu stimulus programu, ki je Slovenijo že v drugi polovici 2020 potegnil iz krize. V času janševe vlade so tudi zaštartali velike infrastrukturne projekte (Drugi tir, druga cev predora Karavanke), kar je poganjalo rast tudi po letu 2020.

Zgornja slika tudi kaže temno plat slovenske gospodarske dinamike po finančni krizi iz 2008. Slovenijo je kriza podobno prizadela kot druge države (razen Poljske in držav Zahodnega Balkana), vendar so v ostalih državah krizo hitro rešili, čemur je sledilo (bolj ali manj) hitro okrevanje. V Sloveniji smo s sanacijo bank čakali 5 let, kar je krizo podaljšalo na 5 let (okrevanje se je začelo šele v drugi polovici 2013) in potrebovali smo 10 let, da se vrnemo na raven realnega BDP iz leta 2008.

Zelo zanimiva je še “teflonska” gospodarska dinamika Poljske. Poljsko gospodarstvo je najbolj neobčutljivo evropsko gospodarstvo na krize. Poljska je svojevrsten fenomen. Ni je prizadela niti tranzicijska kriza iz začetka 1990-ih (ko je Slovenija izgubila 20 % BDP, nekatere države pa tudi do 60 % BDP), niti finančna kriza iz 2008, tudi Covidna kriza iz 2020 jo je komaj oplazila. Poljska je res svojevrsten fenomen po svoji robustnosti gospodarstva (več kasneje). 

Zgornje primerjave temeljijo sicer na realnih podatkih (stalne cene iz 2010), vendar pa je za ustreznejšo primerjavo blaginje med državami treba upoštevati tudi razlike v ravni cen med državami. Bolj razvite države (z višjim BDP per capita) imajo običajno dražjo hrano, dražje nepremičnine in najemnine in dražje storitve, zato je za realnejšo primerjavo treba upoštevati te razlike v cenah košarice dobrine, kar nam omogoča metodologija kupne moči (PPP). Druga slika kaže, da je tudi po pariteti kupne moči Slovenija najbolj razvita država med nekdanjimi socialističnimi državami. Po letu 2012 jo je sicer prehitela Češka, vendar je zaradi slabše gospodarske dinamike v letih 2022-2023 Češka spet zaostala za Slovenijo.

V spodnji sliki sem izločil večino držav in prikazujem samo dinamiko 6 najbolj zanimivih držav. ker so prikazane primerjave glede na povprečje, naraščajoč trend kaže, da je država po BDP per capita rasla hitreje od povprečja EU. Najbolj impresivno dinamiko rasti je imela Romunija, ki je s 27 % povprečja EU v 24 letih prišla na 80 % povprečja EU (nadoknadila je 53 odstotnih točk razlike!). Podobno impresivno dinamiko je imela Poljska, ki je v 24 letih nadomestila 32 odstotnih točk razlike do povprečja EU.

No, negativni rekord drži Slovenija, ki je v 24 letih nadomestila 10 odstotnih točk zaostanka za povprečjem EU. Pri čemer je to naredila v 8 letih med 2000 in 2008. Nakar je zapadla v krizo, do leta 2015 izgubila 8 odstotnih točk in nato mukoma rasla hitreje od povprečja EU in leta 2023 prehitela raven iz leta 2008. Se pravi, Slovenija je potrebovala 15 let, da se je vrnila na enako raven blaginje (glede na povprečje EU), kot jo je dosegla že leta 2008.

Zanimiva je spodnja slika, ki kaže, katera izmed srednje in vzhodnoevropskih držav je po letu 2008 naredila največji napredek. Kot vidite, sta na prvih mestih Romunija in Bolgarija, ki sta kar nadomestili kar za 50 odstotnih točk zaostanka v blaginji do povprečja EU. Podobno impresivna je Poljska. Na drugem koncu je Slovenija, ki se je v tem času približala povprečju EU zgolj za 1 odstotno točko. Podobno neuspešna je bila Slovaška, češka pa je bila le za spoznanje boljša. Seveda so te tri države med najbolj razvitimi novimi članicami EU, zaradi česar je pričakovati počasnejšo konvergenco v stopnjah razvitosti. Kljub temu se zdi, da je ta “razvojna skleroza” nastopila nekoliko prehitro – še preden so te države uspele ujeti povprečje EU.

In še ena slika za konec, ki kaže, koliko let so potrebovale posamezne države, da so nadomestile razliko v izgubljeni blaginji po finančni krizi iz leta 2008.

Rekorderka je seveda Slovenija, ki je potrebovala celih 15 let. Sledita Hrvaška z 10 in črna gora z 8 let. ostale razvitejše nve članice EU so potrebovale med 2 in 5 let, medtem ko kar 7 držav (med njimi tudi Poljska, Romunija in Bolgarija) niso bile prizadete s finančno krizo. Vsaj v povprečju ne.

_____________

Vir podatkov: Eurostat